Že čez dva meseca nas čakajo številne novosti na področju davka na dodano vrednost (DDV). Te spremembe na nekaterih mestih pomenijo znaten odmik od trenutno veljavnih pravil in zahtevajo pazljivost davčnih zavezancev pri poslovanju v prihodnje.

Širitev pravila kraja obdavčitve
Pasti nove ureditve kraja obdavčitve storitev
Novi postopek vračil DDV iz tujine
Roki za vračilo DDV
Novosti v poročanju o opravljenih dobavah in storitvah
Zvišan prag za obračun DDV po plačani realizaciji
Proti goljufijam

1. januar 2010: Nova pravila DDV

Prihajajoče spremembe so posledica sprememb na ravni EU in tudi pričakovanih sprememb domače zakonodaje, predvsem zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV- 1. Čeprav nas od pričakovanega dneva uveljavitve vseh sprememb ločita le še dobra dva meseca, ni jasno, kdaj bodo spremembe domačega zakona sprejete in v kakšnem obsegu. Zato se v nadaljevanju osredotočam le na spremembe, ki izhajajo iz spremenjenih direktiv EU.

Širitev pravila kraja obdavčitve

Največjo spremembo bodo občutili tisti zavezanci, ki opravljajo storitve drugim davčnim zavezancem ali prejemajo storitve od drugih davčnih zavezancev iz držav članic EU. Po uveljavitvi nove ureditve bo namreč veljalo, da so storitve, opravljene davčnim zavezancem, obdavčene pri naročniku oziroma prejemniku storitve, in ne več pri zavezancu, ki storitev opravi. To pravzaprav pomeni, da bodo storitve, opravljene drugim zavezancem v državah EU ali tretjih državah, obdavčene v tujini in ne več v Sloveniji, kot je v skladu s splošnim pravilom veljalo doslej.

V praksi se torej pravilo o kraju obdavčitve, ki ga trenutno uporabljamo le za določene storitve iz 29. člena ZDDV-1 (kamor sodijo na primer storitve oglaševanja, svetovalne storitve in oddajanje premičnin v najem) in ki so obdavčene pri prejemniku storitve v skladu z načeli obrnjene davčne obveznosti, razširja na večino čezmejno opravljenih storitev davčnim zavezancem. Določene storitve, kamor se uvrščajo tudi tiste, ki so obdavčene v kraju, kjer so dejansko opravljene, bodo še vedno obdavčene v skladu z veljavnimi pravili.

Pasti nove ureditve kraja obdavčitve storitev

Navedeno pomeni, da se bo davčni zavezanec moral v praksi še vedno vprašati, kakšna je narava storitve, ki jo opravi, in ugotoviti, katerim pravilom o kraju obdavčitve je v konkretnem primeru storitev podvržena. Ker večina posebnih pravil ostaja nespremenjenih, pavšalna uporaba sistema obrnjene davčne obveznosti za vse storitve, opravljene tujim davčnim zavezancem, še vedno ne bo mogoča, saj bo veliko storitev obdavčenih v skladu s posebnimi pravili. Zagotovo pa lahko trdimo, da bo veliko storitev, ki so danes obdavčene s slovenskim DDV, od leta 2010 predmet DDV v tujini, ne več v Sloveniji.

Posebno pazljivost torej svetujemo predvsem v prvih mesecih prihodnjega leta, saj v primeru, ko bo izdani račun (neupravičeno) obremenjen s slovenskim DDV, davčni zavezanec iz tujine ne bo upravičen do vračila tega DDV. Glede na običajni vsakoletni zamik pri vlaganju zahtevkov za vračilo pa lahko prve odločbe, s katerim bo vračilo takega DDV zavrnjeno, pričakujemo šele konec leta 2010. To pomeni, da bo kupec ta DDV financiral v povprečju kar dve koledarski leti, poleg tega pa obstaja verjetnost, da kupec zaradi obračunanega slovenskega DDV ne bo opravil samoobdavčitve v svoji državi, kar lahko vodi do kazni in glob v tisti državi.

Stara ureditev postopka vračil DDV iz tujine

Del sprememb na področju zakonodaje DDV v EU, ki sestavlja tako imenovani DDV paket 2010, je tudi spremenjeni postopek vračila DDV, ki je zavezancem obračunan v drugih državah EU. Trenutno lahko zavezanci, ki prejmejo račun, na katerem je obračunan tuji DDV, dobijo ta DDV vrnjen od davčnega organa države, v kateri je bil račun izdan, in sicer s postopkom za vračilo DDV v skladu z 8. ali 13. direktivo. Največje težave dozdajšnjega postopka so njegova zapletenost, velike razlike med zahtevami posameznih držav članic in roki za vračilo, ki jih nekatere države članice dosledno ne upoštevajo in zaradi katerih prejmejo zavezanci vračila iz nekaterih držav šele po letu ali več. Po naših izkušnjah se tudi sicer dejanska doba, v kateri zavezanci navadno iz določene države prejmejo vračilo DDV, med državami močno razlikuje. V spodnji tabeli predstavljamo podatek o povprečni dobi za preprostejše zahtevke (to je zahtevke, pri katerih ne nastanejo dodatne zamude zaradi nejasnosti glede zahtevka ali dejavnosti zavezanca).

Novi postopek vračil DDV iz tujine

Kot smo že omenili, bo od leta 2010 v uporabi novi postopek, ki bo precej poenostavljen, prijaznejši do zavezancev, roki pa bodo tudi skrajšani. Pomembna lastnost novega postopka je, da bo potekal v celoti elektronsko, in sicer prek enotnega portala, ki ga bo vzdrževala davčna uprava v državi sedeža davčnega zavezanca. To pomeni, da bo jezikovnih ovir veliko manj kot zdaj, saj pričakujemo, da bo portal v domačem jeziku davčnega zavezanca.

Ker bo postopek elektronski, bo odpravljen zdajšnji sistem, v katerem mora davčni zavezanec zahtevku priložiti potrdilo davčnega organa svoje države, da je v tej državi identificiran za DDV. V novem sistemu bo to prakso zamenjalo predhodno preverjanje zahtevka in davčnega zavezanca, ki ga bo opravil davčni organ države sedeža davčnega zavezanca. Domači davčni organ bo namreč po tem, ko zavezanec odda zahtevek prek spletnega portala, opravil predhodno preverjanje vloge, in sicer predvsem z vidika izpolnjevanja najosnovnejših pogojev. V tem postopku bo domač davčni organ tudi preveril, ali je davčni zavezanec identificiran za DDV v tej državi in šele nato vlogo za vračilo DDV elektronsko posredoval v reševanje davčnemu organu države, kjer je bil obračunan DDV, ki je predmet zahtevka.

Roki za vračilo DDV

Druga pomembna novost na področju vračil DDV so skrajšani in bolje opredeljeni roki za opravljanje posameznih dejanj v postopku. Rok za vložitev zahtevka za vračilo je sicer podaljšan s šest na najmanj devet mesecev po izteku leta, v katerem je bil obračunan davek. To novost ocenjujem kot dobro, saj bodo tisti zavezanci, ki potrebujejo sredstva prej, še vedno lahko vložili svoj zahtevek pred rokom oziroma celo že med letom vložili medletne zahtevke in začeli postopek za vračilo DDV, ki je bil obračunan v krajšem obdobju od koledarskega leta. Po drugi strani pa bo drugim davčnim zavezancem na voljo več časa, da pripravijo in pravočasno vložijo svoje zahtevke za vračilo prek enotnega spletnega portala.

Pomembna prednost novega postopka je, da bo odpravljena možnost davčnega organa, da zahteva vedno nove podatke, kar pomeni, da države članice zavezancev načeloma ne bodo smele vedno znova pozivati, naj svojo vlogo dopolnijo (kar znatno podaljša dobo, v kateri je davek vrnjen). Skrajšan je tudi sam rok, v katerem morajo države članice odločiti o zahtevkih za vračilo DDV. Države članice bodo tako morale o zahtevkih za vračilo DDV odločiti v štirih mesecih po prejemu zahtevka.

Upamo, da bo skrajšanje in boljše definiranje rokov za vračila tudi v praksi znatno skrajšalo dejansko dobo, ki preteče od vložitve zahtevka do izdaje odločbe tujega davčnega organa. Vendar se zastavlja vprašanje, ali bodo davčni organi določenih držav, ki že tradicionalno počasneje obravnavajo zahtevke za vračila DDV tujih davčnih zavezancev, poiskali druge poti za efektivno podaljšanje roka za vračilo.

Novosti v poročanju o opravljenih dobavah in storitvah

Že danes morajo davčni zavezanci poročati o opravljenih dobavah blaga v druge države članice, in sicer z rekapitulacijskimi poročili. Namen te zahteve je omogočiti nadzor nad oproščenimi dobavami blaga in zagotoviti, da je davek obračunan in tudi plačan v namembni državi članici. Zaradi odsotnosti nadzora na notranjih mejah EU je takšno poročanje edini način, s katerim lahko države članice zbirajo podatke o oproščenih dobavah blaga.

V zadnjih letih postajajo goljufije na področju DDV vse večja težava, tako za države članice kot za EU. Dejstvo pa je, da davčni goljufi izkoriščajo ravno šibkosti sistema DDV na področju dobav blaga v druge države članice. Zaradi tega dejstva in vse večjega izpada davčnih prihodkov zaradi takšnih goljufij je bilo nujno poostriti obveznosti poročanja o oproščenih dobavah blaga. Tako bomo od leta 2010 poročali podatke o takšnih dobavah v rekapitulacijskih poročilih, pri čemer se obdobje poročanja spreminja iz koledarskega trimesečja v koledarski mesec. Države članice pa bodo imele možnost, da nekaterim zavezancem, ki opravljajo dobave blaga manjše vrednost v druge države članice, dopustijo pripravo rekapitulacijskih poročil za koledarsko trimesečje. Mejna vrednost dobav blaga v druge države članice, ki ga tak zavezanec ne sme preseči, zanaša 50 tisoč evrov v tekočem in preteklih četrtletjih (do konca leta 2011, ko velja prehodno obdobje, pa 100 tisoč evrov). Trenutno še ni jasno, ali se bo Slovenija odločila za to možnost; če se bo, pa lahko rečemo, da bo večina davčnih zavezancev glede na relativno visok prag za mesečno poročanje lahko izkoristila možnost trimesečnega poročanja, kar pomeni, da ti zavezanci spremembe niti ne bodo občutili.

Spremembe predpisov DDV s 1. januarjem 2010

1. nova pravila obdavčitve storitev
2. novosti na področju vračil DDV, plačanega v drugih državah EU
3. novosti pri poročanju o opravljenih dobavah in storitvah

Popolna novost od 1. januarja 2010 pa je zahteva, da davčni zavezanci poročajo tudi o opravljenih storitvah, ki so predmet obrnjene davčne obveznosti v drugih državah članicah EU. Novost je logična posledica spremembe pravil o kraju obdavčitve storitev. Navedeno bo omogočilo davčnim upravam nadzor nad obračunavanjem DDV v državi naročnika storitve podobno kot pri oproščenih dobavah blaga v druge države članice. Obdobje poročanja je koledarski mesec, pri čemer pa se države članice lahko odločijo, da kot poročevalsko obdobje predpišejo koledarsko trimesečje.

Razsežnost sprememb bo jasnejša v prihodnjih mesecih

Spremembe na področju DDV, ki jih bomo uporabljali od 1. januarja 2010, na nekaterih mestih pomenijo znaten odmik od zdaj veljavnih pravil in zahtevajo pazljivost davčnih zavezancev pri prihodnjem poslovanju. Poleg sprememb, ki smo jih obravnavali zgoraj, namreč pričakujemo tudi uveljavitev drugih sprememb, ki jih bo Slovenija predvidoma uvedla na podlagi že veljavnih direktiv o DDV. V prihodnjih mesecih bo jasno, kakšne bodo te dodatne spremembe, šele v prvih mesecih prihodnjega leta pa bomo videli, kakšen bo učinek novih pravil na davčne zavezance in njihovo poslovanje.
Več kot 80 odstotkov podjetij bo na boljšem

S 1. januarjem začnejo veljati pomembne spremembe zakona o DDV

Spremenjeni zakon o davku na dodano vrednost je bil konec oktobra objavljen v uradnem listu, veljati pa bo začel 1. januarja. Na ministrstvu za finance trdijo, da bo na boljšem več kot 80 odstotkov davčnih zavezancev.

S spremembami zakona se med drugim zvišuje prag za uporabo posebne ureditve obračunavanja DDV po plačani realizaciji z 208 tisoč na 400 tisoč evrov. Tako imenovana ureditev po plačani realizaciji je poenostavljena izbirna davčna ureditev, namenjena malim podjetjem. DDV se obračunava na podlagi prejetih in danih plačil, namesto na podlagi prejetih in izdanih računov, kar sicer izhaja iz splošne ureditve sistema DDV.

Malim podjetjem se bo tako znižalo davčno breme (vseh računov ne dobijo vedno plačanih), izboljšala pa se jim bo tudi likvidnost. “Z zvišanjem praga za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji se ocenjuje, da bi to ureditev lahko uporabljalo več kot 82 odstotkov vseh davčnih zavezancev, registriranih za namene DDV,” ocenjujejo na ministrstvu za finance.

Nižje stopnje

S 1. januarjem se tudi uvaja nižja 8,5-odstotna stopnja DDV za dobave knjig na vseh fizičnih nosilcih, storitev čiščenja oken in zasebnih gospodinjstev, manjših popravil koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila, domačega varstva, friziranja, dobav lončnic, sadik in rezanega cvetja in dobav biotičnih sredstev za varstvo rastlin.

Proti goljufijam

Zakon prinaša novosti pri zatiranju goljufij, predvsem tako imenovanih davčnih vrtiljakov, ko dobavitelj na računu izkaže DDV, vendar ga ne vplača v proračun, prejemnik takega računa pa lahko legalno uveljavi odbitek DDV. Po novem bo treba:

– hitrejše (mesečno) poročanje o transakcijah znotraj Skupnosti in krajši rok za predložitev rekapitulacijskih poročil;
– določiti tržne vrednosti kot davčne osnove pri dobavah med povezanimi osebami;
– predložiti ustrezna zavarovanja za izpolnitve obveznosti še pred izvedbo vračila DDV, če bo davčni organ dvomil o upravičenosti zahtevka za vračilo DDV, in za obveznosti ob dodeljevanju (oziroma kadarkoli po dodelitvi) identifikacijske številke za DDV ter v primerih pridobivanja motornih vozil iz drugih držav članic EU;
uvesti mehanizem obrnjene davčne obveznosti v določenih sektorjih (namesto dobaviteljev bodo DDV zavezani obračunati in plačati prejemniki dobav);
– uvesti inštitut solidarne odgovornosti za plačilo DD;
– v določenih primerih bo poleg dobavitelja za plačilo odgovorna tudi oseba, ki ji je dobavljeno blago (opravljena storitev);
– določiti davčno obdobje in plačilo DDV v postopku inšpekcijskega nadzora, ko bo zavezanec moral predložiti obračun in plačati DDV še pred iztekom roka za predložitev in plačilo.
Pritožba zavezanca na prenehanje identifikacije za namene DDV ne bo zadržala izvršitve.