S 1. januarjem 2010 je prenehal veljati Pravilnik o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu, kljub temu pa je potrebno voditi vse ustrezne evidence, ki jih določajo še drugi veljavni predpisi.
S prenehanjem veljavnosti Pravilnika o plačevanju z gotovino in blagajniškem maksimumu imetniku transakcijskega računa ni več potrebno položiti na transakcijski račun gotovine, ki presega blagajniški maksimum, mora pa še vedno voditi evidenco blagajniškega poslovanja.
Pri tem velja opozoriti, da četudi Pravilnik ne velja več, je potrebno upoštevati določila 31. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2), ki določa, da so osebe, ki vodijo poslovne knjige, dolžne voditi tudi vse druge evidence, ki so potrebne za izvajanje davčnih zakonov. Tako morajo plačniki davka po 58. členu ZDavP-2 voditi evidence po posameznem davčnem zavezancu o dohodkih ter odtegnjenih davkih , kot tudi druge za pobiranje davkov potrebne evidence.
Prav tako so vse pravne osebe, osebe, ki samostojno izvajajo dejavnost, upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil dolžne nakazati plačila za opravljene dobave blaga in storitev ter druga plačila na transakcijske račune ponudnikov blaga in storitev, razen če gre za manjše vrednosti oz. je evidenca zagotovljena drugače. Prav tako tudi 37. členu ZDavP-2 določa, da morajo imeti vsi poslovni subjekti, ki so vpisani v poslovni register odprt poslovni transakcijski račun, ki se nanaša na izvajanje dejavnosti.
Pri tem velja opozoriti tudi na izvedbene določbe23.ačlena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, ki določa, da ni potrebno nakazati plačila fizični osebi na transakcijski račun, če gre za:
1. dohodke iz delovnega razmerja iz 37. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2);
2. dohodke, ki so v skladu III.1 poglavjem ZDoh-2 oproščeni plačila dohodnine in so izvzeti iz obdavčitve z dohodnino;
3. dividend in obresti, ki ne presegajo 125 evrov;
4. dividend, obresti in drugih plači v zvezi s premoženjem, za katerega se opravljajo skrbniške storitve oziroma storitve gospodarjenja, če se izplačujejo na račune skrbniških storitev oziroma storitev gospodarjenja;
5. prejemkov, namenjenih pokritju stroškov dnevnice in prevoza, kadar je izplačilo opravljeno fizični osebi, ki na podlagi imenovanja opravi funkcijo člana volilnega odbora na podlagi predpisov o volitvah in v zvezi s tem prejme le povračilo navedenih stroškov
6. prejemkov namenjenih pokritju dokumentiranih stroškov prevoza, nočitve in dnevnice ter dnevnih povračil stroškov po pravilih EU, kadar je izplačilo opravljeni fizični osebi, ki sodeluje v projektu tesnega medinstitucionalnega sodelovanja po pogojih, ki jih določa 107.člen ZDoh-2;
7. prejemkov od kmetijskih pridelkov, gozdnih plodov, industrijskih in drugih odpadkov ter izdelkov domače in umetne obrti, ki ne presegajo 125 evrov;
8. sredstev, v primeru prenosa sredstev vlagatelja iz enega vzajemnega sklada v drug vzajemni sklad iste družbe za upravljanje, če družba za upravljanje zagotovi ustrezen način sledljivosti prehodov med vzajemnimi skladi;
9. sredstev, v primeru neplačila z zastavno pravico zavarovane terjatve iz naslova investicijskih kuponov vzajemnega sklada;
10. drugih dohodkov, če se prejemnik dohodka v primeru naravne in druge nesreče, kot je opredeljena po zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, odpove dohodku za namene pomoči v teh nesrečah, pod pogojem, da so od dohodka odvedeni vsi davki v skladu z zakonom o obdavčenju in zakonom, ki ureja davčni postopek, in je dohodek nakazan na transakcijski račun organizacije, ki ima v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, status humanitarne organizacije, ali transakcijski račun samoupravne lokalne skupnosti.
Prav tako pa pravna oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost, v skladu s 36. členom ZDavP-2, plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ni dolžna nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420 evrov.
Obveznost vodenja evidenc v zvezi s prilivi in odlivi denarnih sredstev določa tudi SRS7, ki določa, da se denarno sredstvo v poslovnih knjigah pripozna na osnovi ustreznih listin in sicer v znesku, ki izhaja iz listine. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema. Knjigovodska vrednost denarnega sredstva je enaka njegovi začetni nominalni vrednosti, dokler se ne pojavi potreba po prevrednotenju.
Vodenje ustreznih evidenc je tudi predmet davčnega inšpekcijskega pregleda. V skladu s 397. členom ZDavP-2 se lahko s plačilom globe od 800 za samostojnega podjetnika do 30.000 evrov za veliko gospodarsko družbo, in s kaznijo od 400 do 4.000 evrov odgovorna oseba pravne osebe, če:
• ne vodi in ne hrani poslovnih knjig in evidenc, oziroma jih ne vodi na način, ki zagotavlja podatke za ugotovitev davčnih obveznosti,
• v nasprotju z zakonom ne nakazuje plačila za dobavljeno blago in storitve ter druga plačila na transakcijske račune prejemnikov,
• davčnemu organu ne da na razpolago ustreznih evidenc, zbirk podatkov, registrov ali drugih evidenc ali mu ne omogoči vpogleda v svojo dokumentacijo ali dokumentacijo povezane osebe.