Skip to main content Skip to search

Blog

 

 Vlada sprejela omejitve zbiranja ljudi

Začasno prepovedano zbiranje več kot 10 ljudi

Začasno je prepovedano zbiranje ljudi, če:

– se zbira več kot deset ljudi ali

– je zbiranje ljudi prepovedano z drugimi vladnimi odloki.

Izjemoma je zbiranje dovoljeno, če se zbira več kot 10 ljudi, vendar največ do 50 ljudi in sklicatelj obvezno vodi seznam prisotnih ljudi z naslednjimi podatki:

– ime in priimek udeležencev,

– naslov stalnega prebivališča,

– kontaktna telefonska številka,

– kraj zbiranja (kraj, ulica in hišna številka ter podatek o tem ali gre za zaprt ali odprt prostor),

– čas zbiranja (datum in čas začetka in konca zbiranja).

Sklicatelj zbiranja ta seznam posreduje Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ) na njihovo zahtevo. Če NIJZ v enem mesecu od dneva izvedbe zbiranja zahteve ne pošlje, sklicatelj seznam uniči.

Če ni mogoče zagotoviti minimalne varnostne razdalje med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, ki so objavljena na njegovih spletnih straneh, je zbiranje prepovedano ne glede na število ljudi.

Več informacij: OZS, Maja Rigač

VIR: https://www.ozs.si/novice/vlada-sprejela-omejitve-zbiranja-ljudi-5f06c02b2114e06943161ec1

 Diskriminacija malih obrtnikov in podjetnikov pri sofinanciranju zaščitne opreme

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je objavil »Javni poziv COVID19 za nakup zaščitne opreme«, na katerega se lahko prijavijo le mikro, mala in srednje velika podjetja z najmanj 5 zaposlenimi. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije menimo, da je poziv SPS diskriminatoren do manjših poslovnih subjektov, zato zahtevamo, da poziv ustrezno popravi. 

V okviru Javnega poziva COVID19 za nakup zaščitne opreme bo mikro, malim in srednje velikim podjetjem na voljo skupno 10 milijonov evrov finančnih sredstev za nakup zaščitne opreme, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 7,2 milijona evrov.  Posamezno podjetje bo lahko prejelo do 9.999 evrov pomoči, sredstva pa bodo na osnovi Javnega poziva dostopna preko SPS.

»Sprašujemo se, zakaj mali obrtniki in podjetniki ne bi smeli biti upravičeni do teh sredstev. Treba je tudi vedeti, da so mali obrtniki in podjetniki in samozaposleni najbolj ranljiva skupina, kar pa je SPS očitno prezrl. Verjamemo, da bodo »napako« nemudoma odpravili in omogočili tudi samozaposlenim in podjetjem z manj kot 5 zaposlenimi, da se lahko prijavijo na razpis,« ob tem poudarja Branko Meh, predsednik OZS.

Več informacij: OZS, Mira Črešnar

VIR: https://www.ozs.si/novice/diskriminacija-malih-obrtnikov-in-podjetnikov-pri-sofinanciranju-zascitne-opreme-5f06c7fc2114e06943161ec6

 Rezervacija počitnic – kdo krije strošek odpovedi?

Rezervacija počitnic se večinoma opravlja preko spleta, ker je tako najbolj enostavno in ponavadi veliko prej pred samim odhodom. Slednje zato, da si v službi rezerviramo čas za dopust in pa tudi zato, ker so cene nižje. Kljub temu da ste/boste izbrali nastanitev za vaše počitnice, pa je potrebno pred samo rezervacijo preveriti še ostale pogoje, kot npr. pravila odpovedi rezervacije ipd.

Več informacij: DATA

VIR: https://data.si/blog/rezervacija-pocitnic-strosek-odpovedi/

 Boni za turizem – koristni nasveti

Boni za turizem kljub obširnemu obveščanju javnosti, še vedno odpirajo določena vprašanja. So vam bili boni za turizem podarjeni? Ste v dilemi ali je pravilno, da najprej izkoristite svoj bon in šele nato podarjenega?

Kako lahko prenesete turistični bon?

Kot smo že pisali, je dovoljen prenos turističnega bona med:

  1. sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki),
  2. zakonci, zunajzakonskimi partnerji,
  3. partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi (zveza dveh istospolnih partnerjev),
  4. otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši.

Oseba, ki bo pridobitelj prenesenega bona, mora izpolnjevati pogoj stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji na dan 13. 3. 2020.

Boni za turizem so prenosljivi!

Boni za turizem so prenosljivi. Tako so pogosti primeri, ko babica podari svoj turistični bon vnuku, starši otrokom. Upravičenci, ki so jim boni za turizem podarjeni pa se sprašujejo ali naj najprej izkoristijo lastne ali podarjene bone.

Več informacij: DATA

VIR: https://data.si/blog/boni-za-turizem-koristni-nasveti/

 OZS predlaga dopolnila k PKP4

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije je kot prva delodajalska organizacija že maja apelirala na Vlado RS, da po prvih treh protikoronskih paketih sprejme še četrtega. 28. junija je Vlada RS določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru RS po nujnem postopku. OZS je oblikovala 15 predlogov oziroma dopolnitev k PKP4 in jih naslovila na Vlado RS.

»PKP4 v prvi vrsti prinaša ukrepe za reševanje delovnih mest. Vendar če bodo šla podjetja v stečaj, tudi čakanje na delo ne pride v poštev, saj bodo zaposleni izgubili delovna mesta. Prioritetno moramo torej rešiti likvidnost podjetij, ki je še vedno slaba,« ob tem poudarja predsednik Branko Meh.

Predlogi OZS v PKP4 za omilitev posledic epidemije na gospodarstvo

V OZS smo na Vlado RS naslovili 15 predlogov in apelirali, naj jih vključi v PKP4. Naše predloge predstavljamo v nadaljevanju.   

  1. Popravek PKP2 z namenom zagotavljanja likvidnosti podjetij ter dodatna sredstva za programe SPS, SID, RRS, EKO-Sklad (vavčerji, krediti in garancije)

Predlagamo, da se garancija v poroštveni shemi iz 80 % zviša na 100 % in na 25 % prometa ter 2-kratnik plač. Tudi izplačilo regresa bo zaradi likvidnostnih težav velik problem za mnoge obrtnike in podjetnike. Zato predlagamo, da se omogoči izplačilo regresa za leto 2020 do konca leta, in sicer pod enakimi pogoji kot to velja za izplačilo regresa do konca junija 2020.

Več informacij: OZS, Mira Črešnar

VIR: https://www.ozs.si/novice/ozs-predlaga-dopolnila-k-pkp4-5f043f6f2114e02ae23b13c8

 Ponovno povračilo nadomestila plače za karanteno s strani države

Trenutno je v zakonodajnem procesu Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val Covid-19. Ponovno se uvaja institut povrnitve nadomestila plače delodajalcem za čas, ko je delavcu odrejena karantena, če mu ne more organizirati dela od doma. Višina nadomestila plače pa je odvisna tudi od tega, na kakšni listi je bila država v času delavčevega vstopa vanjo.

Napisano izhaja iz zakona, sprejetega na vladi in iz pogajanj na delovni skupini.

1. Delavec ob zavestnem odhodu v državo, ki je na rdečem seznamu, ob odrejeni karanteni ostane brez nadomestila plače, razen v primeru rojstva otroka ali smrti v družini, ko mu pripada 50 % nadomestilo plače.

2. Delavec, ki se odpravi v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob prehodu meje odrejena karantena, ima pravico do 80 % nadomestila plače.

3. Delavec, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pa ne more delati od doma, ima pravico do 80 % nadomestila.

4. Kdor mora v karanteno zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela, pa je upravičen do 100 % nadomestila plače.

Država bo prevzela plačevanje nadomestila plače (bruto I) za čas odrejene karantene šele s sprejetjem PKP#4. Od 31.5. , ko je stopil v veljavo ZIUOOPE, pa do uveljavitve PKP #4, bo/je strošek nadomestila plače za karanteno na delodajalcu.

Več informacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/ponovno-povracilo-nadomestila-place-za-karanteno-s-strani-drzave-5f041d8b2114e02ae23b12d5

 Po novi spremembi Odloka karantena že na mejnem prehodu

Sprememba novega «Odloka o spremembi in dopolnitvi Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije« prinaša kar nekaj novosti. Te so bile objavljene v Uradnem listu številka 93/20.

Odlok prinaša izjemo v 9. členu za lastnike nepremičnin ali plovil, kot tudi za osebe z nastanitvenim računom. Torej 14 – dnevna karantena ne bo odrejana za državljane Republike Slovenije in tujce s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki prihajajo iz držav članic Evropske unije oziroma držav članic schengenskega območja. Pogoj pa je, dokazilo o lastništvu nepremičnine ali plovila, na katerem je oseba bivala oziroma originalen račun za plačilo nastanitve iz države prihoda. Te države so uvrščene na rumeni seznam, a se ta hitro spreminja glede na epidemiološko sliko v posameznih državah.

V primeru ne predložitve ustreznih predpisanih dokazil se oseba obravnava prav tako kot, da prihaja iz države z epidemiološko visokim tveganjem za okužbo z nalezljivo boleznijo COVID -19.

Več informacij: OZS, Zdenka Bedekovič

VIR: https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/po-novi-spremembi-odloka-karantena-ze-na-mejnem-prehodu-5f02e48a2114e007988441c6

 Odlog in obročno plačilo davka po prenehanju interventnih ukrepov

Na področju odloga plačila in obročnega plačila davkov so bili z ZIUJP uvedeni naslednji ukrepi: milejši pogoji za odobritev obročnega plačila oziroma odloga plačila za poslovne subjekte, možnost plačilnih ugodnosti tudi za akontacije davka in davčnega odtegljaja, ne obračunavanje obresti za čas odloga plačila oziroma obročnega plačila. Navedeni ukrepi so dne 20. 6. 2020, z uveljavitvijo Sklepa o ugotovitvi prenehanja razlogov za interventne ukrepe na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju – ZIUJP prenehali veljati.

To pomeni, da od 20. 6. 2020 dalje poslovni subjekti ne morejo več zaprositi za odlog oz. obročno plačilo davka v skladu s pogoji ZIUJP.

Še vedno odlog in obročno plačilo, a stari pogoji

Ne glede na prenehanje ukrepov po ZIUJP poslovni subjekti v primeru težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti še vedno lahko zaprosijo za odlog plačila oziroma obročno plačilo na podlagi določb Zakona o davčnem postopku, in sicer:

1. Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode.

Več informacij: OZS, Jasmina Malnar Molek

VIR: https://www.svetovanje.si/svetovanje/novice/odlog-in-obrocno-placilo-davka-po-prenehanju-interventnih-ukrepov-5eff14862114e022a1f052e9

 Zaostreni vladni ukrepi pri prehajanju državne meje

Vlada je izdala Odlok o spremembi in dopolnitvi Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVI-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije.

S 4. julijem bodo po novem na zeleni seznam uvrstili po Belgijo in Nizozemsko. Z njega pa bodo črtane naslednje države:

– Češka,

– Hrvaška in Francija.

Že ob vstopu v Slovenijo se bodo vročale odločbe o karanteni. Policija pa bo ob vstopu v Republiko Slovenijo odvzela vse potrebne podatke o prestajanju karantene in jih posredovala predstavniku Ministrstva za zdravje. Ta pa bo na mejnem prehodu poskrbel za izdajo in vročitev odločbe o karanteni. Torej osebi se bo dovolilo vstop v državo po vročitvi odločbe.

Več informacij: Zdenka Bedekovič

VIR: https://www.svetovanje.si/svetovanje/novice/zaostreni-vladni-ukrepi-pri-prehajanju-drzavne-meje-5eff20942114e022a1f05392

 Subvencioniranje skrajšanja delovnega časa od 1. junija dalje (dopolnjeno 3. 7.)

Z namenom ohranitve delovnih mest, bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE), država delno subvencionirala delo s krajšim delovnim časom. Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra 2020. ZIUOOPE je pričel veljati 31. maja (UL RS 80/20).

Vlogo bo na ZRSZ mogoče oddati od 12. 6. dalje. Vir: ZRSZ

Delodajalec bo subvencijo dobil na podlagi vloge na ZRSZ, ki jo bo moral vložiti najkasneje v 15 dneh od odreditve. Delodajalec bo moral v vlogi poimensko navesti delavce, ki bodo delali s krajšim delovnim časom in koliko ur na teden bodo delali.Spremembe ur dela s skrajšanim delovnim časom znotraj meseca so možne. Delavec lahko dela v istem mesecu dva tedna 20 ur/teden in dva tedna 30 ur/teden. Menjava števila ur med tednom pa ni mogoča. Ob določenih pogojih je mogoča tudi neenakomerna razporeditev delovnega časa, pri čemer je referenčno obdobje lahko en mesec.

Več informacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

VIR: https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/subvencioniranje-skrajsanja-delovnega-casa-od-1-junija-dalje-dopolnjeno-3-7-5ec7ba182114e019dfce746b


 Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV)

Vlada Republike Slovenije je na seji dne 28.6.2020 določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga je predložila v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Seja Državnega zbora je predvidena za 9. 7. 2020.

Opozorilo: V nadaljevanju povzemamo ukrepe kot izhajajo iz besedila predloga zakona, sprejetega na Vladi RS. V proceduri bo najverjetneje, tudi na podlagi pripomb in predlogov OZS, prišlo do sprememb posameznih določb, zato pozorno spremljajte naša prihodnja obvestila.

Predlogi ZIUPDV:

  1. Podaljšanje ukrepa čakanja na delo
  2. Določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno
  3. Mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi
  4. Spremembe ZIUOOPE

Po predlogu se bo ukrep čakanja na delo uporabljal od 1. 7. 2020, vsi ostali ukrepi pa bodo stopili v veljavo naslednji dan po objavi v Uradnem listu.

Več informacij: OZS, Jasmina Malnar Molek https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/zakon-o-interventnih-ukrepih-za-pripravo-na-drugi-val-covid19-ziupdv-5efdbd4b2114e00351e601cf

 Oddaja končnih poročil za začasno čakanje na delo

Od danes, 1. julija, je na portalu za delodajalce omogočena oddaja končnih poročil za začasno čakanje na delo.

Delodajalci oddate končno poročilo za povračilo nadomestila plače, ki ste ga zaradi začasnega čakanja na delo ali odsotnosti zaposlenih zaradi višje sile uveljavljali na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP).

► Pozivamo vas, da oddate končno poročilo na portalu za delodajalce v skladu z izdanimi sklepi, s katerimi ste imeli priznano pravico do povračila nadomestila v času med 13.3.2020 in 31.5.2020.

Več informacij: ZRSZ

VIR: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/oddaja-koncnih-porocil-za-povracilo-nadomestila-place

 Kako plačati fizičnim osebam

Epidemija je zarezala v trg delovne sile, kjer so na eni strani presežki delavcev, v drugih panogah pa je pomanjkanje zaposlenih, ki bi pokrili določena sezonska dela. Mnogi posamezniki so tudi zaprli svoj s.p. in v prihodnosti še nimajo dovolj zagotovljenega posla, da bi v kratkem razmišljali o odpiranju le-tega.

Podjetja lahko rešitev poiščejo tudi tako, da posameznikom plačajo kot fizičnim osebam, za kar pa morajo izbirati pravilno obliko pogodbe. Pogodbo lahko opredelijo glede na status osebe in vrsto opravljenega dela. Od tega je tudi odvisna obdavčitev.

Možnosti glede na status fizične osebe

Upokojenci lahko izvajajo začasno ali občasno delo.

Upokojenci (razen tistih, ki so še deloma delovno aktivni) lahko opravljajo občasno začasno delo. Opravljajo ga lahko pri več delodajalcih hkrati, vendar v seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede letnega števila ur in višine dohodka.

Študentsko delo in plačilo storitev

Študentsko delo je delo osebe, ki ima status dijaka ali študenta in se v podjetje vključi preko študentskega servisa oziroma preko študentske napotnice.

Opravljajo ga lahko tudi državljani Republike Slovenije, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini, ali so študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjalnih programov opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji.

Glede na obliko dela pa lahko delodajalci izbirajo med naslednjimi možnostmi

Avtorska pogodba

Avtorsko pogodbo lahko izvajalec in naročnik skleneta za izvajanje individualnih intelektualnih stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, zlasti za govorjena dela, pisana dela, glasbena dela z besedilom ali brez besedila, gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela, koreografska in pantomimska dela, fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju; avdiovizualna dela, likovna dela, arhitekturna dela, dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja, kartografska dela, predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).

Podjemna pogodba

V praksi lahko podjemna pogodba zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Z njo se izvajalec zaveže opraviti določeno, časovno omejeno delo, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal.

Več informacij: Minimax

VIR: https://www.minimax.si/blog-kako-placati-fizicnim-osebam/?utm_source=mlmm&utm_medium=mlmm20200630&utm_campaign=blog_placilo_fizicnim_osebam#

 Druženje zaposlenih pri vinarju Matjažu Frešerju

V Prohitu veliko vlagamo v ustvarjanje pozitivne klime med zaposlenimi in zagotavljanju dobrega počutja. Takoj po vzpostaviti normalnih razmer smo zaznali potrebo po skupnem druženju vseh zaposlenih, da izmenjamo izkušnje in občutke dela med pandemijo. Zato smo se odločili, da eno junijsko petkovo popoldne namenimo prav temu, delno izobraževanju in delno druženju. Zbrali smo se pri enem od naših naročnikov, inovativnem mladem vinarju Matjažu Frešerju iz Ritoznoja, ki se ponaša tudi z ekološkim certifikatom pridelave vina, namreč, ekološka obdelava trte zahteva najmanj 80 odstotkov ročnega dela. Z odlično hrano in pijačo, ki jo v celoti sami pridelajo smo si nabrali nove, prepotrebne energije za drugačne čase, ki prihajajo, ko se bomo morali še bolj prilagajati novemu stilu življenja.

Več informacij: PROHIT

VIR: http://www.prohit.eu/druzenje-zaposlenih/

 Komunikacija, pomembna veščina v procesu izterjave terjatev

V času izrednih razmer je komunikacija z dolžniki še kako potrebna, predvsem pa je pomembno uporabljati drugačne, mehkejše pristope nagovarjanja dolžnikov.

Ljudje imamo dar komunikacije, ki nam omogoča, da se lahko pogovarjamo med seboj, si zaupamo, izražamo svoje občutke in si skozi pogovor tudi pomagamo. Predvsem, v času izrednih razmer, je proaktivna komunikacija še kako dobrodošla.

V podjetju Prohit se tega zavedamo, zato smo v trenutnih časih zelo previdni pri nivojskem stopnjevanju komunikacije z dolžniki. Svetovalci v klicnem centru se sproti izobražujejo in prilagajajo komunikacijo razmeram primerno.  Pomembno je, da smo z dolžnikom stalno v stiku.  V zgodnji fazi dolžnika predvsem opozarjamo, vzpodbujamo, mu predlagamo rešitve in ga v nadaljevanju komunikacijskega dialoga začnemo opozarjati na morebitne posledice in dodatne stroške, ki bi nastali ob predaji na sodišče.

Prav tako je ena izmed naših pomembnih veščin v procesu komuniciranja sočutje, ki je v trenutnih razmerah še kako zaželjeno. Izkazati sočutje dolžniku, ki se je znašel v neljubi situaciji in iz katere morda ne vidi izhoda, lahko pomeni za marsikaterega dolžnika luč na koncu tunela. Sočutje tudi pomeni, da čutimo druge ljudi enako kot sami sebe, čutimo želje in strahove našega sogovornika. Če tega ne čutimo in, če tega ne zaznamo, potem ne vemo kakšne težave imajo ljudje in če ne vemo  kakšne težave imajo, jim posledično tudi ne moremo predlagati prave rešitve.

Več informacij: PROHIT

VIR: http://www.prohit.eu/komunikacija-pomembna-vescina/

 Pripravljeni na drugi val

V našem podjetju smo že ob razglasitvi pandemije bili v celoti pripravljeni na delo od doma. Na osnovi natančno izdelanega načrta, za delo v kriznih obdobjih, smo predvideli vse možne scenarije in se sproti prilagajali omejitvenim ukrepom. Našim naročnikom smo zagotavljali brezhibno delovanje že utečenega sistema in smo veseli, da nismo imeli nobenih večjih reklamacij. Vsa odstopanja, ki so se pojavila, smo uredili sproti oziroma v najkrajšem možnem času. Zagotovo pa je ostal še kakšen izziv za bolj učinkovito in bolj varno delo od doma tudi za v prihodnje.

V času pandemije smo prav tako poskrbeli za socialni vidik vseh zaposlenih. Na dnevni ravni smo organizirali video konference ali se slišali po telefonu. Na ta način smo zagotovili prepotreben pretok informacij na relaciji naročnik-dolžnik-izvajalec, utrdili medsebojno zaupaje in pripadnost podjetju. Delo od doma je v našem podjetju dopustno tudi v času normalnih okoliščin, zato nas morebitni ponovni val pandemije, ne more presenetiti.

Več informacij: PROHIT

VIR: http://www.prohit.eu/pripravljeni-na-drugi-val/

 Vlada sprejela PKP4



Vlada Republike Slovenije je na seji dne 28.6.2020 določila besedilo predloga Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (PKP4) ter ga bo predložila v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Predlog zakona nadomešča v sredo na vladi sprejet predlog novele PKP3.

Z besedilom predloga PKP4 še ne razpolagamo, zato objavljamo le novico dostopno na spletni strani Vlade RS.

Zaradi prilagajanja na situacijo v povezavi s COVID-19 in gospodarstvom, je vlada sprejela predlog zakona, ki vključuje ukrepe za pripravo na drugi val covid-19. S predlogom zakona se spreminjajo in dopolnjujejo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva. Poglavitne rešitve se nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, zajeti so tudi ukrepi s področja institucionalnega varstva po Zakonu o socialnem varstvu ter mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi.

S predlogom zakona se podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020. Vlada lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.

V predlogu zakona je nekaj dopolnitev, ki bodo zagotovile boljši in učinkovitejši nadzor nad ukrepom skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo.

Več informacij: OZS, Jasmina Malnar Molek

VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/vlada-sprejela-pkp4-5ef9d4df2114e00fd405cc75



 Razporejanja skrajšanega delovnega časa

Na podlagi sklepa s skupnega sestanka predstavnikov Ekonomsko-socialnega sveta zaradi določb Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) v zvezi z neenakomerno razporeditvijo delovnega časa v času izvajanja ukrepov, je bilo sprejeto usklajeno strokovno stališče: s pisno odredbo je tedenski obseg zagotovljenega dela konkretnega delavca lahko razporejen tudi neenakomerno na način, da se tedenski obseg delovnega časa izravna v obdobju meseca, za katerega delodajalec tudi uveljavlja subvencijo.

Z Zakonom o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) se je uredil ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa, in sicer lahko delodajalec, ki izpolnjuje pogoje iz 12. člena ZIUOOPE z namenom ohranitve zaposlitve zaradi posledic epidemije in začasne nezmožnosti zagotavljanja dela odredi delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, ter zanj uveljavlja subvencijo v skladu s 16. členom ZIUOOPE.

Več informacij: OZS, Jasmina Malnar Molek

VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/razporejanja-skrajsanega-delovnega-casa-5ef9d8182114e00fd405d137

 Pojasnilo glede odrejene karantene delavcem ter možnih postopanj delodajalca



Po spletu so se pojavila obvestila nekaterih delodajalcev, v katerih zaposlene opozarjajo, da ne smejo zapuščati države Republike Slovenije tudi v času koriščenja letnega dopusta. Delavce opozarjajo, da če zaradi karantene ali zaprtja meja ne bodo pravi čas prišli nazaj, bodo njihovo odsotnost šteli kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, zaradi katere lahko izredno odpovejo pogodbo o zaposlitvi. V nadaljevanju podajamo odziv ministrstva na tovrstne zapise in vprašanja v zvezi s tem.

Uvodoma pojasnjujemo, da obvestilo oz. opozorilo delavcem s strani delodajalca glede zapuščanja države nima neposrednega delovnopravnega učinka. Morebitno odsotnost delavca zaradi odrejene karantene se v skladu s splošno delovnopravno zakonodajo presoja na način, kot pojasnjujemo v nadaljevanju.

V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1) je temeljna obveznost delavca opravljanje dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, po drugi strani pa je temeljna obveznost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se z delavcem dogovorila v pogodbi o zaposlitvi.

Več informacij: OZS

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/pojasnilo-glede-odrejene-karantene-delavcem-ter-moznih-postopanj-delodajalca-5ef1fb042114e049f3df0aaa



 Sproščanje ukrepov (COVID-19)

Epidemiološka situacija glede novega koronavirusa v Sloveniji se umirja, zato se je začelo postopno sproščanje sistemskih ukrepov za zamejitev širjenja virusa. Ob tem bomo na NIJZ pripravili različna navodila in priporočila za varno izvajanje posameznih dejavnosti.

Več i nformacij: NIJZ (Nacionalni inštitut za zdravje)

VIR: https://www.nijz.si/sl/sproscanje-ukrepov-covid-19

 Ali lahko naredim rezervacijo preko MountVacation in kako poteka?

MountVacation vam omogoča hitro in enostavno rezervacijo s celotnim pregledom vseh nastanitev, kjer je možno unovčiti turistični bon, na enem mestu.

Pri rezervaciji je potrebno izbrati način plačila »Turistični bon (po potrebi doplačilo)«.
Način plačila »Turistični bon (po potrebi doplačilo)« se bo kot opcija izpisala le takrat, ko bodo izpolnjeni vsi osnovni pogoji.

Trenutno so ti pogoji:
1. Potnik je državljan Republike Slovenije ali ima v Republiki Sloveniji stalno bivališče
2. Izbrana nastanitev je v Sloveniji
3. Termin potovanja od 19.06.2020 do 31.12.2020

Rezervacija, opravljena na strani MountVacation.si bo poslana direktno v sistem nastanitve. Plačilo se v celoti poravna na mestu nastanitve.

Več informacij: MountVacation

VIR: https://blog.mountvacation.com/turisticni-boni-ali-voucherji-za-pomoc-turizmu-v-sloveniji/?gclid=CjwKCAjwrcH3BRApEiwAxjdPTZj6GxUNNCBKTC7kSG26K0WPlQi_5guqW0qOBPxsI4v9k5BM01cK-BoCp2QQAvD_BwE

 Tudi v planinskih kočah se bo zdaj lažje dihalo, kaj je s turističnimi boni?

S preklicem epidemije lahko tudi ljubitelji gora nekoliko lažje zadihajo, saj so se ukrepi tudi v planinskih kočah precej zrahljali. Kaj je novega in kaj se dogaja s smernicami za unovčenje turističnih bonov v planinskih postojankah?

Kot smo na Siol.net že poročali, so na Planinski zvezi Slovenije na poslanske skupine naslovili pobudo za unovčenje turističnih bonov v več delih, saj bo sicer 200 evrov, kolikor bo vreden bon za odraslo osebo, v eni koči težko porabiti.

Besedilo zakona, ki je bilo na koncu sprejeto, ločenega koriščenja bonov ne prepoveduje, zato na PZS pričakujejo, da bo vladna uredba predvidela tudi to možnost.

Kot so danes zapisali v sporočilu za javnost, so takšno pričakovanje naslovili tudi na kabinet predsednika vlade, gospodarsko ministrstvo in direktorat za turizem, pojasnili pa so tudi, zakaj se pri tem ukrepu ne sme spregledati planinskih koč.

Več informacij: SiolNET, avtor: Alenka Teran Košir

VIR: https://siol.net/sportal/naj-planinska-koca/tudi-v-planinskih-kocah-se-bo-zdaj-lazje-dihalo-kaj-je-s-turisticnimi-boni-527128

 Maloobmejni prehodi s Hrvaško odprti

Vsi mejni prehodi za obmejni promet na meji z Republiko Hrvaško so začeli obratovati od 15. junija. Državno mejo prek mejnih prehodov za obmejni promet lahko prestopajo državljani Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Prav tako pa osebe za katere velja pravica do prostega gibanja po pravu EU-ja.

Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju določa obratovalni čas ter vzpostavitev mejnih prehodov za obmejni promet. Ta določa, da lahko pogodbenica o obmejnem prometu delno ali v celoti zadrži izvajanje sporazuma.

Več informacij: OZS,ZdenkaBedekovič

VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/maloobmejni-prehodi-s-hrvasko-odprti-5eeafe0d2114e06ef896c63e

 Ne spreglejte! Od danes naprej ponovno karantena za vse, ki prihajajo iz tretjih držav!

Za osebe, ki prihajajo iz tretjih držav je ponovno uvedena 14-dnevna karantena. Ta bo odrejena vsem tistim, ki ne bodo zadostili novim pogojem, ki so začela veljati z današnjim dnem in prihajajo v Republiko Slovenijo iz držav s poslabšano epidemiološko situacijo. Naj opozorimo vsa tista podjetja in obrtnike, ki opravljajo čezmejno delo na tem področju, da preložijo vsa dela in morebitne poslovne obiske na kasnejši čas zaradi uvedbeponovne karantene.

Kot rečeno od danes naprej veljajo nova pravila pri prehajanju slovenske državne meje.

Dne 18. junija je bil objavljen »Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije«. Ta je bil objavljen v Uradnem listu številka 88/2020.

Glede na spremembe epidemioloških razmer v posameznih državah (BIH, Srbija in Kosovo), je prišlo do spremembe 10. člena v zgoraj omenjenem odloku. Vlada Republike Slovenije se lahko odloči, da se za posamezno državo ali administrativno enoto države 10. člen-a v celoti oziroma del izjem ne uporablja. Čezmejni delovni migranti po novem lahko uveljavljajo izjemo 14 – dnevne karantene na podlagi dokazil o delovnem razmerju v eni od držav Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja.

Več informacij: OZS, Zdenka Bedekovič

VIR: https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-1433/odlok-o-spremembah-in-dopolnitvah-odloka-o-odrejanju-in-izvajanju-ukrepov-za-preprecitev-sirjenja-nalezljive-bolezni-covid-19-na-mejnih-prehodih-na-zunanji-meji-in-na-kontrolnih-tockah-na-notranjih-mejah-republike-slovenije

 Vabilo na bančno konferenco, 24. junija

ZBS ZDRUŽENJE BANK

vabi na

Bančno konferenco

Posledice epidemije Covid-19 na gospodarstvo in
pregled učinkov institucionalnih ukrepov


24. junij 2020, Hotel Union, Ljubljana

Sodelovali bodo: mag. Andrej Šircelj, minister za finance, dr. Primož Dolenc, viceguverner Banke Slovenije, mag. Marijana Bednaš, direktorica Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, gospod Boštjan Gorjup, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, gospod Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, mag. Maja Tomanič Vidovič, direktorica Slovenskega podjetniškega sklada, dr. Igor Masten, profesor Ekonomske fakultete, gospod Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, gospod John Denhof, predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor, mag. Sibil Svilan, predsednik uprave Slovenske izvozne in razvojne banke in mag. Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije.
Konferenca bo potekala v fizični in v obliki webinarja.
Prijave in informacije: https://www.zbs-giz.si/

Program

Vabilo

Več informacij: OZS, Maja Rigač

VIR: https://www.ozs.si/novice/novice/vabilo-na-bancno-konferenco-24-junija-5ee87ad42114e02ebe4e41d5

 Vabilo na individualna B2B srečanja med slovenskimi in tujimi podjetji – SEE MEET Slovenia 2020, 21. in 22. oktober 2020, Maribor

SPIRIT Slovenija v sodelovanju s partnerji organizira individualna B2B srečanja med slovenskimi in tujimi podjetji – SEE MEET 2020, ki bodo potekala 21. in 22. oktobra 2020v Hotelu City Maribor.

SEE MEET Slovenia 2020 je mednarodni forum, ki ponuja edinstveno priložnost za iskanje novih poslovnih partnerstev za mala in srednje velika podjetja iz različnih poslovnih sektorjev. Podjetjem ponuja priložnost za rast poslovanja na nacionalnih in mednarodnih trgih ter pridobivanje novih kontaktov in povezav preko individualnih vnaprej pripravljenih sestankov in neformalnega mreženja v času foruma.

Forum ponuja edinstveno platformo za podjetja iz različnih panog s posebnim poudarkom za podjetja s področja digitalizacije industrijskih procesov in IKT, predelovalne industrije (kovinska, izdelki iz gume in plastičnih mas), s področja energetske učinkovitosti in druge storitve. V lanskem letu sta potencialne partnerje na dogodku iskala tudi podjetji Revoz in Yaskawa. Dogodka pa se je udeležilo dve tretjini podjetij iz Slovenije, ostala pa iz Hrvaške, Srbije, Italije, Avstrije, Kosova, Bolgarije ter tudi Malte, Nizozemske, Turčije, Francije, Ukrajine, Velike Britanije in Nepala.


V sklopu dogodka bodo podjetja lahko razširila svoje poslovanje na domačem in tujih mednarodnih trgih z do 15 vnaprej načrtovanimi osebnimi sestanki, ki nudijo hitro in učinkovito prepoznavanje interesa za nadaljnje poslovno sodelovanje.

Več informacij: OZS, SPIRIT Slovenija
https://www.ozs.si/novice/vabilo-na-individualna-b2b-srecanja-med-slovenskimi-in-tujimi-podjetji-see-meet-slovenia-2020-21-in-5ee759712114e00e347f44ab

 Michelinove zvezdice končno tudi v Sloveniji

Slovenski gostinci so več mesecev nestrpno pričakovali slovite Michelinove zvezdice. Na prireditvi, ki je hkrati potekala na ljubljanskem gradu, kjer so se zbrali slovenski kuharski mojstri, in v Parizu, so razglasili prejemnike zvezdic in priznanj v treh drugih kategorijah svetovno najbolj priznanega kulinaričnega vodnika. Slovenija tako s sedmimi zvezdicami in 46 prejemniki priznanj v drugih kategorijah postaja 34. Michelinova destinacija.

Ana Roš iz Hiše Franko si je prislužila dve zvezdici, po eno pa Gregor Vračko iz Hiše Denk, Tomaž Kavčič iz gostilne Pri Lojzetu, Uroš Štefelin iz Vile Podvin, Uroš Fakuč iz restavracije Dam in Jorg Zupan iz restavracije Atelje.

Kot pa je poudaril mednarodni direktor Michelinovih vodnikov Gwendal Poullennec, ki se je oglasil iz Pariza, pa pri ocenjevanju kulinarične ponudbe posamezne države ne gre le za zvezdice. Seveda so te najbolj zaželene, pa tudi prepoznavne, a zelo pomemben pokazatelj gostom so tudi druge kategorije svetovno najbolj priznanega kulinaričnega vodnika. Michelin z vstopom na slovenski trg namreč dokazuje, da Slovenija sodi v sam vrh svetovne gastronomije, da je njena ponudba konsistentna v kakovosti in vrhunskosti, da je butična in trajnostna ter da ima inovativne in kreativne kuharske mojstre, ki s svojimi predanimi ekipami skrbijo za edinstvena doživetja, ki temeljijo na kakovosti lokalno pridelanih surovin.

Michelinov vodnik, ki so ga prav tako predstavili danes, ob vrhunskih restavracijah izpostavlja širši gostinski sektor, saj ob najbolj zaželenih zvezdicah podeljuje tudi druge kategorije nagrad, kot so Bib Gourmand, The Plate Michelin in piktogram trajnosti.

Piktogram trajnosti za zavzemanje za ohranjanje okolja, iznajdljivost pri uporabi trajnostnih praks pri vsakodnevnem delu bo krasil šest restavracij: Gostišče Grič (Luka Košir), Monstera Bistro (Bine Volčič), Hiša Franko (Ana Roš), Gostilna za Gradom (Davide Crisci), Gostilna Krištof (Uroš Gorjanc)in Mahorčič (Ksenija Krajšek Mahorčič).

Priznanje Bib Gourmand pomeni pomeni pristne, preproste restavracije, v katerih strežejo visoko kakovostno hrano po ugodnih cenah. Pogosto gre za male dragulje, ki jih inšpektorji odkrijejo na svojih potovanjih. Slovenske restavracije s tem priznanjem so: Etna, Divača (Igor Peresson), Ruj, Dol pri Vogljah (Peter Patajac), Jožef, Idrija (Sadmir Talić), Gostišče Grič, Horjul (Luka Košir), Na gradu, Ljubljana (Damjan Fink), Rajh, Murska Sobota (Leon Pintaroč), Mahorčič, Rodik (Ksenija Krajšek Mahorčič), Gostilna Repovž, Šentjanž (Meta Repovž) in Evergreen, Smlednik (Mojmir Marko Šiftar).

Kategorija Michelinovega krožnika pa označuje restavracije, v katerih iz svežih surovin skrbno pripravijo dober obrok. Ta priznanja je prejelo kar 37 gostincev, in sicer: Sushimama, Vander, AS, Monstera Bistro, Valvas’or, Maxim, Strelec, Shambala, B-Restaurant, JB, Cubo, Separe, Harfa, Danilo, Dvor Jezeršek, Gostilna Krištof, Kendov dvorec, Julijana, Galerija okusov, Hiša Fink, Pavus, Otočec Castle, Gostilna Francl, Hiša Krasna, Gostilna Vovko, Pikol, Calypso, Gredič, Gostilna za Gradom, Ošterija Debeluh, Marina, Hiša Torkla, Sophia, Sara Gostilna, Rizibizi, Sedem in Mak.

Več informacij: Več informacij: OZS, Eva Mihelič https://www.ozs.si/novice/novice/michelinove-zvezdice-koncno-tudi-v-sloveniji-5ee8c9bd2114e02ebe4e421a

 Kdo bo prejel nakazilo mesečnega temeljnega dohodka 24. 6. 2020?

Davčni organ sporoča, da bodo nekateri zavezanci, ki so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka za maj (ali april ali marec), pa tega 10. 6. 2020 niso prejeli, nakazilo prejeli 24. 6. 2020.

Polnega izplačila v tranši 10. 6. 2020 niso prejeli upravičenci (samozaposleni, družbeniki, kmetje, verski uslužbenci), ki so do polnega zavarovalnega časa vključeni kot starši (na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPIZ-2). Slednji so sicer z določbo 84. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE) dobili pravico do mesečnega temeljnega dohodka v celotnem znesku. Tem upravičencem bo razlika do polnega zneska mesečnega temeljnega dohodka za mesec marec in april izplačana 24. junija 2020.

Poleg omenjenih bodo 24.6. 2020 mesečni temeljni dohodek za maj prejeli tudi upravičenci, pri katerih je bilo zaradi sprememb v zakonodaji in različnih okoliščin na njihovi strani za preverjanje pogojev v zvezi z upravičenostjo bolj kompleksno in ga v kratkem času do dneva izplačila ni bilo mogoče izvesti.

Vir: FURS, več OZS,

VIR: http:// https://www.ozs.si/novice/svetovanje

 Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin

Na tem mestu objavljamo ključne informacije in odgovore na pogosta vprašanja glede uveljavljanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin zaradi zmanjšanja širjenja koronavirusa SARS-CoV-2. Odgovore na vprašanja, ki nam jih najpogosteje zastavljate bomo sproti dopolnjevali. Tako delodajalce kot zaposlene pozivamo k strpni medsebojni komunikaciji in k temu, da delavec in delodajalec čimveč rešitev dogovorita skupaj.

V tem dokumentu najdete pojasnila, ki se nanašajo na:

  • najpogostejša vprašanja in odgovore 
  • splošno ureditev odrejanja dela na domu in drugega dela 
  • možnost enostranskega odrejanja drugega dela in dela na domu v primeru izjemnih okoliščin 
  • izrabo letnega dopusta in kolektivnega dopusta 
  • čakanje na delo doma 
  • odsotnost z dela zaradi varstva otroka zaradi zaprtja vrtcev in šol 
  • neplačano odsotnost z dela  ter
  • dodatne informacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki se nanašajo na nadomestilo zaradi odsotnosti z dela.

 Pravice in obveznosti iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin

Več informacij: RS gov.si

VIR: https://www.gov.si/novice/2020-03-13-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja-v-casu-posebnih-okoliscin/

 Vloga za delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa je na voljo

Od danes, 12. junija, lahko oddate vlogo za delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa po Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije (ZIUOOPE).

Subvencija za skrajšani polni delovni čas je namenjena ohranitvi delovnih mest z dodelitvijo pomoči podjetjem, ki zaposlenim začasno ne morejo zagotavljati dela iz poslovnih razlogov.

Delodajalci lahko zaposlenemu, s katerim imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, pisno odredijo delo s skrajšanim delovnim časom v obdobju od 1. 6. 2020 do 31. 12. 2020. Skrajšani delovni čas pomeni delo vsaj za polovični delovni čas (20 ur na teden).

Še pred oddajo vloge za pridobitev subvencije imajo delodajalci zakonsko obveznost, da Zavodu v 3 delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, pošljejo obvestilo po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si.

Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in MŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za pridobitev subvencije.

Vlogo za pridobitev subvencije lahko predložite v elektronski obliki na portalu za delodajalce, v 15 dneh od odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Pred prvo uporabo portala se registrirajte.

Če izpolnjujete vse zakonske pogoje, bo Zavod o popolni vlogi odločil v 15 dneh. Izdali vam bodo sklep o dodelitvi subvencije in z vami sklenili pogodbo o subvencioniranju. V njej bo določeno, na kakšen način boste uveljavljali subvencijo za posamezen mesec.

Subvencija za zaposlenega mesečno znaša:

  • 448 EUR – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 20 do 24 ur na teden,
  • 336 EUR – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 25 d  29 ur na teden,
  • 224 EUR – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas od 30 do 34 ur na teden,
  • 112 EUR – ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas 35 ur na teden.

Več informacij: ZRSZ

VIR: http:// https://www.ozs.si/novice/svetovanje/vloga-za-delno-subvencioniranje-skrajsanega-delovnega-casa-je-na-voljo-5ee36d3c2114e026f9991e85

 Izvršnica

Izvršnica je listina, ki vsebuje izjavo dolžnika, s katero se dolžnik zaveže upniku plačati določen denarni znesek.

Kaj je izvršnica?

  • Je listina, ki vsebuje nepreklicno pooblastilo dolžnika upniku, da zahteva izvršitev obveznosti iz izvršnice v breme dolžnikovih sredstev pri dolžnikovi banki.
  • Je nepreklicno dolžnikovo soglasje vsem njegovim bankam, da izvršnico plačajo iz sredstev na dolžnikovem računu.
  • Izda jo lahko le gospodarski subjekt ali javni organ.
  • V plačilo jo je treba predložiti v treh letih od dospelosti terjatve.
  • Nujen je notarsko ali upravno overjen podpis.
  • Če na dolžnikovem računu v roku 1 leta od predložitve v plačilo ni sredstev, banka izvršnico vrne upniku.

    Skladno z zakonom mora izvršnica vsebovati:

    • navedbo, da gre za izvršnico;
    • davčno številko ter firmo ali ime dolžnika in njegov sedež ali poslovni naslov;
    • davčno številko ter firmo ali ime upnika in njegov sedež ali poslovni naslov;
    • v evrih navedeno ter s številko in besedo zapisano denarno obveznost dolžnika, če se obveznost obrestuje, pa tudi podatke o začetku teka obresti in obrestni meri;
    • dan dospelosti obveznosti;
    • kraj in datum izdaje izvršnice;
    • kraj in datum izdaje;
    • podatke o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti in
    • notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika iz izvršnice.
    • Več informacij: NLB
    • VIR: https://www.nlb.si/izvrsnica

     Klicni center za turistične bone

    08 200 1005

    Delovni čas klicnega centra:

    • Ponedeljek, torek in četrtek: od 8. do 15. ure
    • Sreda: od 7. do 17. ure
    • Petek: od 8. do 13. ure

    Turistični bon je dobroimetje v informacijskem sistemu Finančne uprave eDavki, ki ga ima vsaka oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji in ga lahko unovči pri ponudnikih turističnih storitev za nočitve z zajtrkom v Sloveniji.

    Bone bo mogoče unovčiti od 19. junija do 31. decembra 2020.

    več informacij: FURS

    VIR: https://www.fu.gov.si/drugo/posebna_podrocja/turisticni_boni/

     Novice s področja turističnih bonov

    Kako lahko unovčim turistični bon?

    Enostavno: na lokaciji turističnega objekta z vašo osebno izkaznico. Oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji na dan 13. 3. 2020 bo lahko od 19. 6. do 31. 12. 2020 zelo enostavno unovčila bon pri turističnih ponudnikih za nastanitve v Sloveniji. Upravičencu bon pripada avtomatično, in sicer kot dobroimetje, ki ga vodi Finančna uprava v sistemu eDavki. Bona upravičenec ne bo prejel v fizični obliki.

    Unovčil ga bo tako, da bo to povedal receptorju turističnega objekta in sledil njegovim nadaljnjim navodilom. Receptorju bo predložil svojo osebno izkaznico ali potni list in izpolnil kratek obrazec. Obrazci bodo dostopni pri ponudniku nastavitve oz. receptorju ter tudi na spletni strani FURS.

    Zgolj v primeru unovčitve bona po tretji osebi (npr. dopustovanje otroka s starimi starši, sosedi, športnimi klubi itd.) ali prenašanja bona med sorodniki (npr. med starimi starši in vnuki) bo treba že pred obiskom turističnega objekta imeti s seboj podpisana pooblastila. Obrazce najdete na zgornji povezavi.

    Turistične bone bo mogoče unovčiti le kot dobroimetje pri turističnih ponudnikih v Sloveniji, niso pa izplačljivi!

    Več informacij: FURS

    VIR: http://: https://www.gov.si/novice/2020-06-09-kako-lahko-unovcim-turisticni-bon/

     Prestop meje iz tretjih držav napotene v karanteno od 28. do 29.5.2020

    Osebe, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji in so prišle v Slovenijo iz tretjih držav 28. do 29.5.2020 lahko ustno izrečeno karanteno prekinejo. Potrebno je Ministrstvu za zdravje pisno sporočiti, da ne želijo izdaje odločbe o odreditvi karantene.

    Potrebno je podatke (ime in priimek, stalni ali začasni naslov v Sloveniji, datum prehoda meje) ali zapis na priloženi izjavi “Strinjanje z ne izdajo odločbe o odreditvi karantene” poslati na e-naslov: karantena.mz@gov.si ali po pošti na naslov: Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana. Zgoraj omenjeno izjavo lahko pošljejo osebe same ali pa njihovi zastopniki.

    Telefonska številka za informacije je: 01/478 68 48. 

    Več informacij: OZS, Zdenka Bedekovič https://www.ozs.si/novice/svetovanje/prestop-meje-iz-tretjih-drzav-napotene-v-karanteno-od-28-do-2952020-5ede2d912114e03e712b0a0b

     Danes začel veljati nov »Odlok o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljive bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji in na kontrolnih točkah na notranjih mejah Republike Slovenije

    Od danes naprej velja nov Odlok, ki je bil objavljen 7.6.2020. Po novem lahko mejo izven kontrolnih točk prestopajo državljani Republike Slovenije, ki prihajajo iz držav članic Evropske unije oziroma držav članic schengenskega območja. Ta velja le za državljane Slovenije, Avstrije in Madžarske.

    Na izpostavljenih kontrolnih mejnih točkah s sosednjimi državami je dovoljen prestop le s potrdili, a za nujne čezmejne dejavnosti.

    Po novem se 14- dnevna karantena odredi osebi, ki vstopa v Republiko Slovenijo in ima stalno ali začasno prebivališče, a niso na seznamu epidemiološko varnih držav ali administrativnih enot držav.

    Odrejena karantena ne velja za čezmejnega dnevnega oziroma tedenskega delovnega migranta, ki ima delovno razmerje v eni od držav članic Evropske unije ali drugi državi schengenskega območja. Kot dokazilo mora imeti podpisano izjavo z utemeljitvenim razlogom za prehajanje meje kot dnevni oziroma tedenski delovni migrant.

    Vstop brez omejitev in karantene pa še vedno velja za državljane Slovenije in tujce s stalnim ali začasnim prebivališčem, ki prihajajo iz držav članic Evropske unije ali schengenskega območja.

    Po novem velja vstop brez karantene za tiste, ki zagotavljajo storitve, za katere jim je potrdilo izdalo pristojno ministrstvo. Naj še opozorimo, da v novem odloku ni več določenih izjem za osebe s potrjeno rezervacijo nočitve.

    Na podlagi Ocene epidemiološke situacije v državah Evropske unije in schengenskega območja so od 8. junija na seznamu epidemioloških varnih držav naslednje države:

    Republika Bolgarija, Republika Ciper, Republika Estonija, Republika Finska, Zvezna republika Nemčija, Helenska republika, Republika Islandija, Republika Latvija, Republika Litva, Kneževina Lihtenštajn, Kraljevina Norveška, Slovaška republika in Švicarska konfederacija.

    Za vse osebe, ki vstopajo v Slovenijo in prihajajo iz Severne Makedonije in imajo stalno ali začasno prebivališče v Severni Makedoniji se tem osebam odredi 14- dnevna karantena, ne glede na državljanstvo in bivališče.

    Ta pa ne velja za izjeme kot so za:

    osebe v sektorju mednarodnega prevoza, osebe, ki izvajajo prevoz blaga, osebe v tranzitu ter osebe z diplomatskim potnim listom.

    Več informacij: OZS, Zdenka Bedekovič https://www.ozs.si/novice/svetovanje/danes-zacel-veljati-nov-odlok-o-odrejanju-in-izvajanju-ukrepov-za-preprecitev-sirjenja-nalezljive-5ede26f82114e03e712b0948

     Predračun, račun za predplačilo in končni račun

    Kaj je predračun ali ponudba?

    Predračun ali ponudba je dokument, ki služi kupcu kot informacija o naročenem blagu ali storitvi in pogojih plačila. Predračuna ne knjižimo, zato ne vpliva na obveznost za DDV in ne povečuje naših prihodkov.Kaj je račun za predplačilo in kdaj ga morate izdati?

    Račun za prejeto predplačilo (avansni račun) izdate, ko vam kupec plača predračun (ponudbo), blaga pa niste dobavili oziroma opravili storitve. Ker se plačilo zgodi pred tem, ga imenujemo predplačilo.

    Osnovni namen računa za predplačilo je obračun DDV-ja, saj z dnem prejema predplačila nastane obveznost za plačilo DDV-ja. Prejeto predplačilo sicer še ni prihodek.

    Več informacij: Minimax

    VIR: https://www.minimax.si/blog-predracun-racun-za-predplacilo-in-koncni-racun/

     Obveznosti in pravice pri delu od doma

    V trenutnih razmerah ste računovodje in direktorji postavljeni v situacijo, ko morate narediti skoraj nemogoče in popolnoma reorganizirati delo. V teh dneh Vlada RS pripravlja interventne zakone, s katerimi bo lajšala gospodarske posledice širitve virusa Covid-19.

    Delo od doma pa naša Zakonodaja že ureja in predvideva, da lahko delodajalec v izrednih okoliščinah enostransko odredi delo od doma. To lahko stori v primeru, če je opravljanje dela na domu varno za delavca. Pri tem pa mu izplačati nadomestilo, če ta uporablja lastna delovna sredstva.

    Delo do doma v normalnih okoliščinah

    ZDR-1 navaja, da lahko predlog za delo od doma poda tako delavec kot delodajalec, vendar se morata oba strinjati. V tem primeru morata skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ker sprememba kraja dela šteje za pomembno spremembo (ZDR-1. 31. člen).

    V pogodbi morajo biti določeni pogoji sodelovanja, kot na primer kdaj in kako delavec opravlja delo na domu ter katera sredstva uporablja (lastna ali delodajalčeva).

    Delodajalec mora delo od doma urediti tudi v Oceni tveganja, o nameravanem delu od doma mora pred začetkom nastopa dela obvestiti Inšpektorat RS za delo. Inšpektor lahko delo na domu tudi prepove, če oceni, da lahko negativno vpliva na zdravje delavca.

    Več informacij: Minimax

    VIR: https://www.minimax.si/blog-obveznosti-in-pravice-pri-delu-od-doma/

     Poročanje podatkov na obračunu REK-1 po ZIUOOPE

    Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 – ZIUOOPE v 11. členu ureja možnost delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa in v 24. členu povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Oba ukrepa delodajalec uveljavlja pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. FURS bo Zavodu za potrebe vodenja postopka posredoval podatke iz predloženih REK-1 obrazcev.
    Predlaganje REK-1 obrazcev v primeru uveljavljanja subvencije za skrajšani delovni čas in uveljavljanje pravice do povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo je opisano v nadaljevanju:
    delodajalec, ki je plačnik davka, najkasneje na dan izplačila prek sistema eDavki predloži REK obrazec za izplačilo plače in nadomestila plače z oznako vrste dohodka 1001;
    znesek nadomestila, ki bo delodajalcu povrnjen s strani Zavoda poroča na REK-1 v polju 105 (nadomestila plače, ki ne bremenijo pravnih oseb);
    na predloženem REK obrazcu o izplačani plači in nadomestilu plače poroča v skupnem znesku za vse zaposlene (za zaposlene, ki prejmejo plačo, za zaposlene, za katere delodajalec uveljavlja subvencije, in tiste zaposlene, za katere je delodajalec upravičen do povračila nadomestila) – ni potrebno predlagati ločenih REK obrazcev;
    spremeni se poročanje podatkov v B01 in B02 poljih na individualnem REK obrazcu, in sicer v času veljavnosti ukrepov po ZIUOOPE se v polje B02 vpisuje samo nadomestila, ki jih delodajalec izplačuje na podlagi ZIUOOPE. Ne vpisuje se podatkov o izplačilih ostalih nadomestil, ki jih delodajalec refundira oz. mu sredstva povrnejo iz proračuna ali Zavoda (ZZZS,ZPIZ);

    Več informacij:

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/porocanje-podatkov-na-obracunu-rek-1-po-ziuoope-5eda263f2114e067dc25776e

     Katere so obvezne sestavine izdanega računa?

    Obvezne sestavine izdanega računa

    Vsak, ki se poda na podjetniško pot, se sooči tudi s tem, da mora izdajati račune, in želimo vam jih čimveč. Kaj vse mora biti na računu, je odvisno od načina plačila. V praksi ločimo gotovinske in negotovinske, med njimi pa je precejšnja razlika. V tokratnem zapisu se posvečamo negotovinskim računom.

    Izdani račun je ena najpomembnejših izvirnih knjigovodskih listin, ki izkazuje poslovne dogodke, in praviloma nastane na kraju in v času nastanka poslovnega dogodka. Zato poglejmo, kateri podatki morajo biti zapisani.  

    Kaj je račun za negotovinsko poslovanje?

    Račun za negotovinsko poslovanje izdamo takrat, ko nam plačnik sredstva (denar) nakaže na TRR račun, torej ne gre za plačilo v gotovini.

    Računi za negotovinsko poslovanje morajo vsebovati podatke, ki so nujni in jih predpisuje več zakonov: Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV), Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) in Slovenski računovodski standardi (SRS).

    Za potrebe tega zapisa smo ločili obvezne podatke v dve kategoriji. Podatke, ki se ne spreminjajo z izdajo vsakega računa (kot je na primer ime podjetja), in druge, ki se spreminjajo (kot na primer številka računa).

    Več informacij: Minimax

    VIR: https://www.minimax.si/katere-so-obvezne-sestavine-izdanega-racuna/

     Največje zmote o e-računih

    Vsako podjetje, ki posluje račune izdaja in jih tudi prejema. Računalniki so omogočili, da računov ne pišemo več ročno in s tem prihranimo veliko časa. Zakaj jih še vedno pošiljamo po klasični pošti?

    Veliko podjetij se je šele zdaj začelo zavedati in s pridom izkoriščati prednosti digitalizacije. Kot poročajo večja telekomunikacijska podjetja v Sloveniji, se je prenos podatkov povečal kar za 40 %.

    Kdo je v vašem podjetju sprožil digitalizacijo? Direktor? Vodja finančne službe? Ali kar Covid-19?

    Pošiljanje računov po klasični pošti zahteva tiskanje, kuvertiranje, lepljenje znamk in obisk pošte. E-račun pa potrebuje v resnici le en klik – Pošlji. In javna uprava z e-računi že res dobro posluje.

    Zakaj ga podjetniki ne vpeljejo v svoje poslovanje? V nadaljevanju predstavljamo 3 največje zagate, ki so nam jih podali podjetniki, ko smo jih vprašali, zakaj ne izdajajo e-računov

    Več informacij: Minimax

    VIR: https://www.minimax.si/blog-najvecje-zmote-o-e-racunih/

     Covid-19, dopust in regres

    Dopust je pravica, ki priprava vsem zaposlenim. Tistim, ki so do 31. 3. prejeli odločbo o dopustu, pripada tudi regres. Pravica do letnega dopusta je zapisana v Zakonu o delavnih razmerjih (ZDR-1), v katerem je opredeljeno tudi trajanje dopusta. Pri določanju dopusta je treba upoštevati še morebitne kolektivne pogodbe in interne akte. 

    Čeprav je leto 2020 porušilo vsa pravila igre, ki smo jih do danes poznali, pravica do regresa pripada vsem zaposlenim, tudi tistim, ki jim je delodajalec zaradi epidemije odredil čakanje na delo.

    Katera pravila igre še vedno veljajo v letu 2020?

    Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti najmanj dva tedna dopusta

    Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa pravila koriščenja dopusta, pri čemer mora delodajalec delavcu omogočiti koriščenje dopusta po delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Ta pravica ostaja.

    Izplačati je treba najmanj minimalni regres

    V letu 2020 znaša minimalni regres 940,58 EUR. Delodajalec mora preveriti tudi posamezno kolektivno pogodba, če ga le-ta morebiti ne zavezuje k drugačnemu znesku.

    Več informacij: Minimax

    VIR: https://www.minimax.si/blog-covid-19-dopust-in-regres/?utm_source=mlmm&utm_medium=mlmm-20200604&utm_campaign=blog_covid_dopust_regres#

     Danes je zadnji rok za obveščanje ZRSZ, če je bila delavcu vročena odredba o skrajšanem delovnem času 1.6.2020 (popravek 4.6.2020)

    V kolikor je delodajalec delavcu v ponedeljek, 1.6.2020 vročil odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom, je dolžan danes, 4.6.2020o tem obvestiti Zavod RS za zaposlovanje.

    Pravkar smo prejeli informacijo ZRSZ, da se rok za obveščanje o odreditvah skrajšanega delovnega časa, ki so bile delavcem vročene 1.6.2020, izteče danes 4.6.2020. Zavod bo upošteval tudi obvestila, ki so v preteklih dneh prispela na Zavod po drugih kanalih (veliko obvestil je bilo že poslanih na gpzrsz@ess.gov.si). Informacijo ZRSZ najdete tu.

    V skladu z ZIUOOPE morajo delodajalci v treh delovnih dneh od takrat, ko zaposlenim odredijo delo s skrajšanim delovnim časom, poslati obvestilo po elektronski pošti na naslov: obvestilacas@ess.gov.si.

    Obvestilo naj vsebuje naslednje podatke: naziv in MŠO delodajalca, število zaposlenih, ki jim je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, in datum odreditve takšnega dela. Dokazilo o poslanem obvestilu je obvezna priloga k vlogi za dodelitev subvencije.

    Več o skrajšanem delovnem času lahko preberete na blogu, pojasnilo ZRSZ pa najdete tu.

    Več informacij: OZS, Jasmina Malnar Molek

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/danes-je-zadnji-rok-za-obvescanje-zrsz-ce-je-bila-delavcu-vrocena-odredba-o-skrajsanem-delovnem-5ed798482114e022af41b721

     Subvencioniranje skrajšanja delovnega časa od 1. junija dalje (dopolnjeno 3. 6.)

    Z namenom ohranitve delovnih mest, bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE), država delno subvencionirala delo s krajšim delovnim časom. Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra  2020. ZIUOOPE je pričel veljati 31. maja (UL RS 80/20).

    Vlogo bo na ZRSZ mogoče oddati od 12. 6. dalje. Vir: ZRSZ

    Delodajalec bo subvencijo dobil na podlagi vloge na ZRSZ, ki jo bo moral vložiti najlasneje v 15 dneh od odreditve. Delodajalec bo moral v vlogi poimensko navesti delavce, ki bodo delali s krajšim delovnim časom in koliko ur na teden bodo delali. Spremembe znotraj meseca ne bodo možne. Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.

    Več informacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

    VIR: https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/subvencioniranje-skrajsanja-delovnega-casa-od-1-junija-dalje-dopolnjeno-3-6-5ec7ba182114e019dfce746b

     Subvencioniranje skrajšanja delovnega časa od 1. junija dalje (dopolnjeno 2. 6.)

    Z namenom ohranitve delovnih mest, bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE), država delno subvencionirala delo s krajšim delovnim časom. Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra  2020. ZIUOOPE je pričel veljati 31. maja (UL RS 80/20).

    Delodajalec bo subvencijo dobil na podlagi vloge na ZRSZ, ki jo bo moral vložiti najlasneje v 15 dneh od odreditve. Delodajalec bo moral v vlogi poimensko navesti delavce, ki bodo delali s krajšim delovnim časom in koliko ur na teden bodo delali. Spremembe znotraj meseca ne bodo možne. Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.

    Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa je združljiv z ukrepom čakanja na delo. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

    Do izvajanja tega ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena ali pa za njih ne bodo niti zaprosili.

    Več informacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/novice/svetovanje/subvencioniranje-skrajsanja-delovnega-casa-od-1-junija-dalje-dopolnjeno-2-6-5ec7ba182114e019dfce746b

     Čakanje na delo v juniju 2020 za vse delodajalce (dopolnjeno 30. 5)

    Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE) za vse delodajalce, ki izpolnjujejo pogoje, v juniju 2020 prinaša ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. ZIUOOPE je pričel veljati 31. maja (UL RS 80/20).

    Z 31. majem so tudi prenehale veljati določbe ZIUPPP, ki so urejale čakanje na delo.

    Ukrep čakanja na delo je združljiv z ukrepom subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Tako bo delodajalec lahko imel nekatere delavce na čakanju na delo, drugim pa bo odredil delo s skrajšanim delovnim časom.

    Upravičeni delodajalci:

    Pravico do ukrepa ima vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:

    – neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %,

    – delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan 13. marca 2020,

    – tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.

    Do ukrepa so upravičene tudi humanitarne in invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogojev.

    Več informacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

    https://www.ozs.si/novice/svetovanje/cakanje-na-delo-v-juniju-2020-za-vse-delodajalce-dopolnjeno-30-5-5ec7c0412114e019cbce78bc

     NUJNO (dopolnjeno 28. 5) Čakanje na delo v turizmu, gostinstvu in drugih dejavnostih JUNIJA 2020

    Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE) za delodajalce v gostinstvu in turizmu ter še nekatere druge za junij 2020 prinaša ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

    ZIUOOPE je bil ta teden sprejet na odboru. obravnava v DZ bo v petek 29. 5.., Zato spodaj zapisano izhaja iz ZIUOOPE, ki je bil sprejet na odboru. Dodatna pojasnila so dodana za lažje razumevanje in so plod razumevanja ZIUOOPE avtorice tega bloga, ki je bila tudi članica pogajalske skupine.

    Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa pa ni združljiv z ukrepom čakanja na delo v turizmu in gostinstvu.

    Upravičeni delodajalci:

    Delodajalci z glavnodejavnostjo:

    49.391 – Medkrajevni in drug cestni potniški promet

    55.100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov

    55.201 – Počitniški domovi in letovišča

    55.202 – Turistične kmetije s sobami

    55.203 – Oddajanje zasebnih sob gostom

    55.204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča

    55.209 – Druge nastanitve za krajši čas

    55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov

    56.101 – Restavracije in gostilne

    56.102 – Okrepčevalnice in podobni obrati

    56.103 – Slaščičarne in kavarne

    56.104 – Začasni gostinski obrati

    56.105 – Turistične kmetije brez sob

    56.210 – Priložnostna priprava in dostava jedi

    56.290 – Druga oskrba z jedmi

    77.110 – Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup

    79.110 – Dejavnost potovalnih agencij

    79.120 – Dejavnost organizatorjev potovanj

    79.900 – Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti

    82.300 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

    86.220 – Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost

    90.010 – Umetniško uprizarjanje

    90.020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

    90.040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve

    92.001 – Dejavnost igralnic

    93.291 – Dejavnost marin

    ter nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

    Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

    – ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in

    – če je nad njim uveden postopek stečaja.

    Glavna dejavnost je vpisana v Poslovni register Slovenije /AJPES/:

    Uredba o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije v 13. členu določa, da je glavna dejavnost poslovnega subjekta lahko le ena od registriranih dejavnosti poslovnega subjekta ali dejavnost, določena z zakonom ali drugim predpisom, s katerim ali na podlagi katerega je poslovni subjekt ustanovljen, ali z aktom o ustanovitvi. Glavna dejavnost enote poslovnega registra je dejavnost, s katero enota poslovnega registra ustvarja ali bo ustvarjala pretežni del dodane vrednosti. Če podatka o dodani vrednosti ni ali ga ni mogoče določiti, se namesto tega upošteva dejavnost, ki ustvarja ali bo ustvarjala največji prihodek ali zaposluje ali bo zaposlovala največje število oseb. Pri določitvi glavne dejavnosti se ne preverjajo pogoji za opravljanje dejavnosti, določeni s predpisi. Glavna dejavnost dela poslovnega subjekta je lahko le ena od registriranih dejavnosti poslovnega subjekta.

    Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec naknadno vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

    Nadomestilo plače delavcu in sredstva povrnjena delodajalcu:

    Delavec ima v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1, ki pa ne sme biti nižje od minimalne plače. Ta višina nadomestila plače velja za vse delavce, ki delajo pri upravičenih delodajalcih, četudi delodajalec ne bo uveljavljal ukrepa.

    Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (to je 80 % od 80 %) in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti (892,50 EUR bruto I). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije RS, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja.

    Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

    Delavec ima pravico, da se v tekočem mesecu vrne na delo do 7 delovnih dni. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti ZRSZ.

    Obveznosti delodajalca:

    – delavcu mora v roku izplačati nadomestilo plače,

    – ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo,

    – če delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti ZRSZ

    v času prejemanja nadomestila ne sme delavca odpustiti.

    V primeru kršitve od prve do tretje alineje mora prejeta sredstva vrniti v 3x višini.

    Več informacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

    VIR: http:// https://www.ozs.si/novice/svetovanje/novice/svetovanje/cakanje-na-delo-v-turizmu-gostinstvu-in-cestnem-potniskem-prometu-junija-2020-5ec7c0412114e019cbce78bc

     Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa od 1. junija dalje

    Z namenom ohranitve delovnih mest, bo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE), država delno subvencionirala delo s krajšim delovnim časom. Delodajalci bodo ta ukrep lahko uporabljali od 1. junija do 31. decembra 2020. ZIUPPP, ki tudi ureja čakanje na delo, bo v tem delu prenehal veljati.

    ZIUOOPE je bil ta teden sprejet na Vladi. Obravnava na odboru in v DZ ga še čaka, zato spodaj zapisano izhaja iz ZIUOOPE, ki je bil sprejet na Vladi. Dodatna pojasnila so dodana za lažje razumevanje in so plod razumevanja ZIUOOPE avtorice tega bloga, ki je bila tudi članica pogajalske skupine.

    Delodajalec bo subvencijo dobil na podlagi prijave na javno povabilo ZRSZ z zbiranjem ponudb. Povabilo bo objavljeno za vsak mesec posebej, zato bo tudi delodajalec vsak mesec vlagal prijavo. O izboru bo obveščen najkasneje v 15 dneh. Izbran delodajalec bo s ZRSZ sklenil pogodbo. Delodajalec bo moral v vlogi poimensko navesti delavce, ki bodo delali s krajšim delovnim časom in koliko ur na teden bodo delali). Spremembe znotraj meseca ne bodo možne. Obljubljajo, da bo dovolj sredstev za vse delodajalce. Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in bodo javno objavljeni na spletni strani ZRSZ.

    Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa pa ni združljiv z ukrepom čakanja na delo v turizmu in gostinstvu.

    Do izvajanja tega ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki jim sredstva ne bodo dodeljena ali pa za njih ne bodo niti zaprosili.

    Več informacij: OZS, Nina Scortegagna Kavčnik

    VIR: https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/delno-subvencioniranje-skrajsanega-delovnega-casa-od-1-junija-dalje-5ec7ba182114e019dfce746b

     Še slab teden časa za oddajo obračunov DDPO in DohDej za leto 2019

    avezanci, ne pozabite na oddajo obračuna DDPO in DohDej do 1. 6. 2020.

    Rok za oddajo davčnega obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (obračun DDPO) in davčnega obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (obračun DohDej) za koledarsko leto 2019 je bil zaradi epidemije COVID-19 iz 31. 3. 2020 premaknjen na 31. 5. 2020. Ker pa je 31. 5. 2020 nedelja, je skrajni rok za oddajo obračunov za koledarsko leto 2019 ponedeljek, 1. 6. 2020.

    Hkrati vas obveščamo, da rok za plačilo davčne obveznosti po obračunu DDPO ali obračunu DohDej ostaja 30 dni po predložitvi davčnega obračuna. V primeru, če bo zavezanec predložil davčni obračun na skrajni rok, torej, 1. 6. 2020, mora davčno obveznost plačati najkasneje do 1. 7. 2020.

    Davčni obračun DDPO za leto 2019 je do 24. 5. 2020 oddalo že 76.276 zavezancev (okoli 70%), davčni obračun DohDej za leto 2019 pa 100.673 zavezancev (okoli 80%).

    Vir: FURS, Pripravila: Jasmina Malnar Molek https://www.ozs.si/novice/svetovanje/novice/svetovanje/se-slab-teden-casa-za-oddajo-obracunov-ddpo-in-dohdej-za-leto-2019-5eccba0e2114e015d6e609be

     Čakanje na delo v turizmu, gostinstvu in cestnem potniškem prometu junija 2020

    Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19 (ZIUOOPE) za delodajalce v gostinstvu, turizmu ter cestnem potniškem prometu za junij 2020 prinaša ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

    ZIUOOPE je bil ta teden sprejet na Vladi. Obravnava na odboru in v DZ ga še čaka, zato spodaj zapisano izhaja iz ZIUOOPE, ki je bil sprejet na Vladi. Dodatna pojasnila so dodana za lažje razumevanje in so plod razumevanja ZIUOOPE avtorice tega bloga, ki je bila tudi članica pogajalske skupine.

    Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa pa ni združljiv z ukrepom čakanja na delo v turizmu in gostinstvu.

    Upravičeni delodajalci:

    Delodajalci z glavno dejavnostjo:

    – 55.10 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov

    – 55.20 – Dejavnost počitniških domov in podobnih nastanitvenih obratov za kratkotrajno bivanje

    – 55.30 – Dejavnost avtokampov, taborov

    – 56.10 – Dejavnost restavracij in druga strežba jedi

    – 79 – Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezane dejavnosti

    – 82.30 – Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

    – 90.020 – Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

    – 90.040 – Obratovanje objektov za kulturne prireditve

    – 92.001 – Dejavnost igralnic

    – 49.391 – Medkrajevni in drug cestni potniški promet

    ter nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

    Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

    – ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge in

    – če je nad njim uveden postopek stečaja.

    Več informacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/novice/svetovanje/cakanje-na-delo-v-turizmu-gostinstvu-in-cestnem-potniskem-prometu-junija-2020-5ec7c0412114e019cbce78bc

     Čakanje na delo po interventnem megazakonu

    Zaradi interventnih ukrepov države za zajezitev epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, so pravila čakanja na delo drugačna, kot sicer veljajo po delovnopravni zakonodaji. Interventni megazakon ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati upravičeni delodajalec, velikost povračila nadomestila plače in prispevkov za socialno varnost delodajalcu, znesek najmanjšega nadomestila, ki mora biti izplačan delavcu, in sankcije v primeru kršitve pravil.

    Čakanje na delo je delovnopravni institut, ki ga že od leta 2013 ponovno ureja Zakon o delovnih razmerjih1 (ZDR-1) v 138. členu. Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije bolezni, ki jo povzroča novi koronavirus, je bil najprej sprejet Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov2 (ZIUPPP). V 2. do 11. členu je uredil nadomestila plač, ki jih bo delno povrnila država, če bo delodajalec delavcem, ki jim začasno ne more zagotavljati dela, odredil čakanje na delo.

    Več informacij: IKS, mag. Nina Scortegagna Kavčnik, dr. Mateja Drobež Tomšič

    VIR: https://www.revijaiks.si/2020/COVID-19/Davscine/clanek/5608671/cakanje-na-delo-po-interventnemegazakonu

     Koliko nas zaposleni stane v enem letu?

    Zanimalo nas je, koliko nas najmanj stane zaposleni v enem letu. Ugotovili smo, da je poleg samih stroškov plače potrebno upoštevati tudi stroške obveznega regresa, prevoza na delo ter nadomestila za malico. Ker nas je zanimal minimalen strošek, smo upoštevali stroške minimalne plače.

    Za začetek naj povemo, da se članek dopolnjuje s člankom Kako je sestavljena plača. Le-ta upošteva vse stroške z zaposlenimi, medtem ko je sledeči članek osredotočen predvsem na razliko med neto in bruto plačo.

    Osnovni pojmi v zvezi s plačo

    Plača je zaslužek zaposlenega za opravljeno delo.

    Neto plača je znesek, ki ga delavec prejme za opravljeno delo, brez stroškov, ki so nastali v zvezi z delom (prevoz na delo, prehrana idr.).

    Bruto plača je plača pred odtegnitvijo prispevkov v breme delojemalca in akontacije dohodnine.

    Bruto bruto plača je bruto plača, ki vsebuje še tisti del prispevkov, ki jih plača delodajalec namesto delavcev, ter povračilo stroškov, ki nastanejo v zvezi z delom.

    Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času. Določa jo zakon o minimalni plači, ki določa pravico do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi se izplačuje. Minimalna plača od 1. januarja 2020 dalje znaša 940,58 evrov, kar v neto znesku pomeni 700 evrov. Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači iz definicije minimalne plače izvzema vse dodatke, določene z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in dogovorjeno plačilo za poslovno uspešnost. Iz  minimalne plače so tako izvzeti dodatki za delo preko polnega delovnega časa, delo v posebnih pogojih (nočno delo, nedeljsko delo, delo na praznike in dela proste dneve), povračila stroškov (npr. za prehrano, prevoz, službeno pot) in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (npr. regres, odpravnine, jubilejne nagrade).

    Regres za letni dopust pripada vsakemu zaposlenemu, ki ima pravico do letnega dopusta, in sicer najmanj v višini minimalne plače, kar pomeni, da je minimalni znesek regresa za leto 2020 940,58 evrov. Po novem se izplačilo regresa za letni dopust do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v RS (trenutno po podatkih za marec 2020 znaša povprečna bruto plača v Sloveniji 1.806,50 evrov) razbremeni dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Regres mora delodajalec izplačati najkasneje do 1. julija tekočega leta.

    Več informacij: Mladi podjetnik

    VIR: https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/racunovodstvo/koliko-nas-zaposleni-stane-v-enem-letu

     Finančna uprava RS prisotna na terenu – preverjanje podlag za delo in izdajanja računov

    Zavezanci, ki opravljajo dejavnosti, kjer so sproščeni ukrepi zaradi epidemije, so dolžni poslovati skladno z davčno zakonodajo. Finančna uprava RS svoje nadzorne aktivnosti najprej usmerja v preventivno delovanje in s prisotnostjo na terenu vpliva na davčno kulturo. Namen nadzora ni izrekanje glob, zato pozivamo zavezance, da pri svojem poslovanju uredijo podlage za delo z zaposlenimi in izdajajo in potrjujejo račune.

    Od 20. 4. 2020 naprej Vlada Republike Slovenije z dopolnitvami Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 25/20) sprošča omejitve v vse večjem obsegu. Med drugim je bila sproščena tudi prodaja blaga v manjših prodajalnah, različne storitvene dejavnosti, kot so gostinstvo, raznovrstne servisne dejavnosti, storitve na področju dejavnosti higienske nege.

    Več informacij: OZS, Jasmina Malnar Molek

    https://www.svetovanje.si/svetovanje/novice/financna-uprava-rs-prisotna-na-terenu-%E2%80%93-preverjanje-podlag-za-delo-in-izdajanja-racunov-5

     Posnetek webinarja: Možnosti financiranja podjetij v času COVID-19

    Na Štajerski gospodarski zbornici smo prejeli precej vprašanj in odprtih dilem v zvezi z možnostmi pridobitve pomoči pri premagovanju težav zaradi širjenja Covid-19, zato objavljamo posnetek spletnega seminarja ter predstavitve SID banke ter Slovenskega podjetniškega sklada.

    Na spletnem seminarju so sodelovali:

    – mag. Natalijo Muršič Tomažič iz  Slovenskega podjetniškega sklada,
    – go. Sašo Podpeskar in go. Katjo Šteklič iz SID banke in
    – g. Davorina Okorna iz Nove KBM,

    in nam predstavili njihove programe oz. ukrepe pri premagovanju težav zaradi širjenja Covid-19.

    Prav tako so predstavniki vseh treh inštitucij odgovarjali na vaša postavljena vprašanja.

    VIR: Štajerska gospodarska zbornica,
    Pripravil: Marko Nemšak

    https://www.stajerskagz.si/posnetek-webinarja-moznosti-financiranja-podjetij-v-casu-covid-19/?ml_subscriber=

     Na portalu ZRSZ lahko delodajalci pregledujejo izplačila

    ZRSZ obvešča, da je nadgradil portal za delodajalce. Omogočen je pregled izplačil, ki so jih delodajalci prejeli iz naslova povračil nadomestil plače po interventnih zakonih. Omogočen je tudi podrobnejši pregled po delavcih. Modul se nahaja na istem mestu kot sama vloga, prikaže se delodajalcem, ki so prejeli vsaj eno izplačilo.

    Več informacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/na-portalu-zrsz-lahko-delodajalci-pregledujejo-izplacila-5ec28aad2114e0433b835e78

     Rok za vložitev vloge na ZRSZ za karanteno

    Na ZRSZ pojasnjujejo, da delodajalci lahko vlogo vložijo v 8dneh od ustne seznanitve delavca o odrejeni karanteni / pričetku karantene. Delodajalec v tem primeru naknadno vlogo dopolni z dokazilom – odločbo MZ.

    ZRSZ šteje, da je vloga pravočasno oddana tudi, če je vložena v 8 dneh po prejemu odločbe MZ (odločbe osebe prejmejo z zamikom) oz. ko je s prejemom odločbe seznanjen delodajalec (delodajalec o tem poda izjavo). 

    Več in formacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/rok-za-vlozitev-vloge-na-zrsz-za-karanteno-5ebe3ba72114e07e9e27ab9a

     Podaljšan rok za uveljavljanje oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov do 31. 5. 2020

    Novela Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP-A), ki je bila v Uradnem listu RS objavljena 30. 4. 2020, je v svojem 52. členu določila nov (daljši) rok uveljavljanje oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov na podlagi izjave preko edavkov. Rok je bil tako podaljšan na 9. 5. 2020.

    Zaradi prošenj davčnih zavezancev, ki zaradi različnih razlogov niso uspeli do 9. 5. 2020 uveljavljati oprostitve marčevskih in aprilskih prispevkov, je FURS rok podaljšal na 31. 5. 2020.

    Več informacij: OZS, Tadeja Bučar

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/podaljsan-rok-za-uveljavljanje-oprostitve-marcevskih-in-aprilskih-prispevkov-do-31-5-2020-5ebe38462114e07e9e27a6bb

     Čakanje na delo po ZIUPPP od 1. junija dalje

    Zaradi preklica epidemije, se bodo za čakanje na delo od 1. junija do 30. septembra, uporabljale določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov ( Ur. l. RS, 36/20, ZIUPPP).

    Primerjava čakanja na delo po ZIUZEOP in ZIUPPP.

    NUJNO OPOZORILO: Ali je delodajalec zaradi tega, ker bo prejemal delno povračilo denarnega nadomestila po ZIUPPP s čim omejen?

    Delodajalec v obdobju vključenosti v interventni ukrep (ko ima delavce na čakanju na delo poZIUPPP) ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe oziroma odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavcem iz poslovnih razlogov. Ta prepoved se nanaša na vse delavce (in ne samo na tiste, ki so na čakanju na delo), zaposlene pri delodajalcu.

    ZIUPPP prepoveduje uvedbo samega postopka odpuščanja, kot tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi. Navedeno pomeni, da delodajalec v času vključenosti v ukrep npr. ne bo smel začeti postopka kolektivnih odpustov (priprava programa presežnih delavcev, obveščanje sindikata in zavoda za zaposlovanje), kot tudi ne vročiti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

    Delodajalec bo moral kot pogoj za uveljavitev delnega povračila plače sprejeti program ohranitve delovnih mest in se pisno zavezati, da bo delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo ohranil najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. V nasprotnem primeru znaša globa 3.000 do 20.000 eurov.

    Več informacij: OZS, Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje/cakanje-na-delo-po-ziuppp-od-1-junija-dalje-5ebe37ce2114e07e9e27a3db

     Kaj preklic epidemije pomeni za ukrepe po ZIUZEOP, ki so pomagali obrtnikom, podjetnikom in delodajalcem?

    Vlada je na dopisni seji 14. 5. 2020 z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19  preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bila razglašena 12. marca 2020.

    To pomeni, da bo ZIUZEOP veljal le še do 31. 5. 2020.

    S preklicem epidemije, pa bo država samozaposlenim, ki so imeli škodo zaradi epidemije, zadnjIč izplačala temeljni dohodek in jih oprostila plačila prispevkov za maj 2020. Delodajalci pa za delavce, ki delajo, za delo, opravljeno od 1. junija 2020 dalje, ne bodo več oproščeni plačila PIZ.

    Glede čakanja na delo pa se bodo od 1. junija do 30. septembra 2020 uporabljale določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov ( Ur. l. RS, 36/20, ZIUPPP).

    Primerjava čakanja na delo po ZIUZEOP in ZIUPPP.

    NUJNO OPOZORILO:

    Ali je delodajalec zaradi tega, ker bo prejemal delno povračilo denarnega nadomestila po ZIUPPP s čim omejen?

    Več informacij: OZS

    VIR: ttps://www.ozs.si/novice/svetovanje/kaj-preklic-epidemije-pomeni-za-ukrepe-po-ziuzeop-ki-so-pomagali-obrtnikom-podjetnikom-in-5ebe35c22114e07e9e27a032

     Vlada je preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)

    Vlada je na dopisni seji (14.5.2020) z Odlokom o preklicu epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) preklicala epidemijo nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je bila razglašena 12. marca 2020.

    Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je ocenil, da vsi kazalniki kažejo na umirjanje širjenja virusa SARS-CoV-2 v populaciji. Ker pa še vedno ostaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni COVID-19, se – ob strokovni utemeljenosti – še vedno uporabljajo splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi Sklepa o uporabi ukrepov, ki jih določa Zakon o nalezljivih boleznih, pri epidemiji COVID-19

    Trenutna epidemiološka situacija omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, ne pa še njihove odprave v celoti.

    Vir: Ministrstvo za zdravje

    vir: http:// https://www.ozs.si/koronavirus-info/koronavirus-info/vlada-je-preklicala-epidemijo-nalezljive-bolezni-sars-cov-2-covid-19-5ebe2ab82114e07e9e27a012

     Težave ZRSZ pri prvem izplačilu povračila nadomestila plač

    ZRSZ sporoča, da je v ponedeljek 11. maja na podlagi ZIUZEOP nakazal dobrih 27,5 milijona EUR za več kot 74.000 zaposlenih.

    Ob pregledu izplačil so ugotovili, da izplačila niso bila izvedena za vse upravičence, ki so oddali obrazce REK do vključno 29. 4. 2020. Poleg tega je prišlo do napak v primerih, ko so delodajalci do tega roka oddali več obrazcev REK za isto osebo za isto obdobje in enak datum izplačila.

    V tem tednu bo ZRSZ nadgradili vse potrebne prenosne postopke in tako omogočili izplačila za vse upravičence, ki so do 7. 5. 2020 oddali obrazce REK za marec. Naslednje izplačilo je predvideno 15. 5. 2020.

    Prosijo , da to sprejmemo z razumevanjem.

    Več informacij: ZRSZ

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje

     Prva povračila nadomestila plače za več kot 75.000 zaposlenih izplačana 11. 5. 2020

    V ponedeljek, 11. 5. 2020, bomo za povračilo nadomestila plač izplačali 27,7 milijona EUR za 75.190 zaposlenih, za katere ste delodajalci do 30. 4. 2020 oddali obrazce REK z navedbo vrste dohodka 1004.

    Najnižji izplačani znesek nadomestila plače bo 1,75 EUR. Zato vas pozivamo, da preverite podatke o višini dohodka na oddanih obrazcih REK in čim prej zagotovite pravilne podatke.

    Popravke obrazcev REK bomo lahko upoštevali šele pri naslednjem izplačilu v juniju, če boste obrazec REK popravili do 29. 5. 2020.

    Ne glede na to, katere zaposlene ste upoštevali pri svoji vlogi in so bili zanje izdani sklepi o povračilu nadomestila plače, bomo pri izplačilu v skladu z zakonom upoštevali le zavarovalne podlage, ki pomenijo delovno razmerje, torej zavarovalne podlage: 001, 002, 008, 013, 016, 029, 084, 085.

    Do povračila nadomestila plače prav tako niso upravičeni udeleženci javnih del, ki so zavarovani po podlagi 034.

    Do 7. 5. 2020 smo prejeli skupaj več kot 41.000 vlog za povračilo nadomestila plače za skoraj 241.000 zaposlenih (čakanje na delo, odsotnost zaradi višje sile, odrejena obvezna karantena po odločbi ministra za zdravje RS).

    Več informacij: OZS

    VIR: https://www.ozs.si/novice/svetovanje

     Ali želite vrniti mesečni temeljni dohodek? Posebna izjava bo na voljo od 11. maja dalje

    Na Finančno upravo RS se je obrnilo nekaj zavezancev, ki želijo vrniti izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD), ker so ugotovili, da ne izpolnjujejo pogojev ali pa želijo uveljavljati neke druge področne pomoči, ki se izključujejo z uveljavljanjem MTD. To bodo lahko storili od 11. maja 2020 dalje, ko bo za ta namen zgolj v eDavkih objavljena posebna IZJAVA (v papirnati obliki je ni mogoče vložiti). Na podlagi izjave bo Finančna uprava RS upravičencem izdala odločbo o vračilu sredstev.

     Na podlagi 99. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP (Uradni list RS, št. 49/20 in 61/20) je mogoče prejeta sredstva na podlagi ukrepov po ZIUZEOP vrniti. Upravičenec lahko poda izjavo, da želi sredstva vrniti zaradi neizpolnjevanja pogojev, ki so določeni v zvezi z upravičenostjo do posamezne vrste ukrepa ali pa iz drugih razlogov (v zvezi z drugimi razlogi primeroma navajamo kmete, ki so kot upravičenci na podlagi izjave prejeli temeljni dohodek, zaradi česar ne izpolnjujejo pogojev iz 74. člena ZIUZEOP).

    Izjavo je mogoče vložiti izključno preko informacijskega sistema Finančne uprave RS eDavki, in sicer od dne 11. 5. 2020 naprej. Upravičenci vrnejo sredstva na podlagi vročene odločbe. Tisti upravičenci, ki so FURS že obvestili, da želijo sredstva vrniti, naj kljub temu predložijo izjavo na predvidenem obrazcu na eDavkih. Odločbe bodo vlagateljem praviloma vročene preko sistema eDavki.

    Izjava glede vračanja sredstev, ki so jih upravičenci prejeli na podlagi drugih ukrepov ZIUZEOP, bo pripravljena naknadno.

    Več informacij: FURS

    VIR: https://www.ozs.si/novice/novice/ali-zelite-vrniti-mesecni-temeljni-dohodek-posebna-izjava-bo-na-voljo-od-11-maja-dalje-5eb2c6ec2114e02f960cc96a

     Delajmo varno – črtanje zahteve o dnevnem vodenju evidenc

    Delajmo varno – črtanje zahteve o dnevnem vodenju evidenc

    Opozarjamo vas, da na NIJZ tudi večkrat dnevno dopolnjujejo in popravljajo priporočila za posamezne dejavnosti. Vse informacije NIJZ objavlja na spletni strani NIJZ –Sproščanje ukrepov COVID 19, zato poleg naših povezav spodaj preverite tudi njihove objave na tej strani.

    Aktualno! 5. maja 2020 so med drugim spremenil tudi splošna Navodila za delo v servisnih storitvah in drugih storitvah, ter živilskih in tehničnih trgovinah. V navodilih za delo v servisnih storitvah in drugih storitvah, ter živilskih in tehničnih trgovinah so črtali 5. točko, ki je pomenila veliko administrativnega dela. To pomeni, da NI potrebno dnevno vodenje evidence o preverjanju upoštevanja priporočil. Še posebej opozarjamo, da se NE vodi dnevne evidence o preverjanju zdravstvenega stanja zaposlenih, saj to ni skladno z veljavno zakonodajo!

    Delajmo varno – Tudi gostinci, frizerji in kozmetični saloni odpirajo svoja vrata…..

    Več informacij:OZS

    VIR: https://www.ozs.si/novice/novice/delajmo-varno-crtanje-zahteve-o-dnevnem-vodenju-evidenc-5e996d4d2114e0297ef7bd7c

     Koledar poročanja

    MAJ 2020

    10.5.2020

    • Koledar poročanja: Poročanje Banki Slovenije: statistika finančnih računov I četrtletje 2020 (določene institucionalne enote sektorjev 11, 12, 13)
    • Koledar poročanja: Poročanje na FURS o izdanih računih iz vezane knjige računov za pretekli mesec
    • Koledar poročanja: Poročanje Banki Slovenije (obrazec SFR)
    • Koledar poročanja: Odložitev FURS predizpolnjenega OPSV v sistem eDavki (velja za OPSVZ, OPSVL, OPSVK, OPSVD, OPSVP)

    11.5.2020

    • Koledar poročanja: Plačilo predhodne akontacije in akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti (DohDej)
    • Koledar poročanja: Plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO)

    15.5.2020

    • Koledar poročanja: Intrastat – Statistika blagovne menjave med državami članicami EU za april 2020 (od 1.5. -13.5.)
    • Koledar poročanja: Skrajni rok za izdajo računa za dobave znotraj Unije, ki so bile opravljene v prejšnjem mesecu
    • Koledar poročanja: Predložitev OPSVZ/L/K/D/P, v primeru neprejetja ali nestrinjanja s predizpolnjenim OPSV
    • Koledar poročanja: Obračun in plačilo požarne takse za april 2020
    • Koledar poročanja: Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja) za rezidente

    18.5.2020

    • Koledar poročanja: Izplačilo plač delojemalcem in oddaja REK-1 obrazca na FURS (oz. takrat, ko je dan izplačila)
    • Koledar poročanja: Plačilo dajatev od plač FURS (oz. najkasneje peti dan po dnevu izplačila plač)

    20.5.2020

    • Koledar poročanja: Skrajni rok za plačilo pavšalnih prispevkov in prispevkov za socialno varnost OPSVZ/L/K/D/P
    • Koledar poročanja: Rekapitulacijsko poročilo ter obračun DDV
    • Koledar poročanja: Poročanje Banki Slovenije (obrazci BST, KRD, SN-T)

    21.5.2020

    • Koledar poročanja: Večstranski pobot – obvezni in prostovoljni (neobvezni)

    29.5.2020

    • Koledar poročanja: Obračun DDV (če ni rekapitulacijskega poročila) in plačilo DDV
    • Koledar poročanja: Poročilo o dobavi blaga in storitev po 76.a členu ZDDV-1
    • Koledar poročanja: Poročanje neobdavčenih izplačil v aprilu, za katera ni bilo poročanja ob izplačilu, na REK obrazcu
    • DaRa
    • VIR: https://www.dara.si/14/4/koledar-porocanja/

     Izvajanje pobotov pred izvedbo vračila dohodnine iz naslova letnega poračuna za leto 2019 – 1. tranša

    FURS obvešča davčne zavezance, ki imajo izkazan dolg v knjigovodski evidenci pri FURS in so upravičeni do vračila dohodnine na podlagi prejetih informativnih izračunov dohodnine za leto 2019, da bodo dne 11. 5. 2020, še pred nakazilom zneska za vračilo, izvedli pobote za vse njihove neplačane obveznosti, ki imajo rok zapadlosti do vključno 7. 5. 2020.

    Zato zavezance pozivajo, da svoje zapadle obveznosti poravnajo najkasneje do 7. 5. 2020, da ne bo prihajalo do dvakratnega plačila.

    Zavezanci, pri katerih bo opravljen pobot, bodo o opravljenem pobotu prejeli obvestilo, če bo znesek pobota presegel 10 EUR.

    Več informacij: FURS

    VIR:https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=11345/Izvajanje_pobotov_pred_izvedbo_vracila_dohodnine_iz_naslova_letnega_poracuna_za__

     Do 9. maja podaljšan rok za oddajo vlog za povračilo izplačanih nadomestil plače

    Spremembe in dopolnitve Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A), ki so začele veljati 1. maja, so prinesle nekatere novosti tudi pri uveljavljanju povračila nadomestila plače zaposlenih.

    • Do 9. 5. 2020 je podaljšan rok za predložitev vlog za povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi čakanja na delo ali odsotnosti iz razlogov višje sile za obdobje od 13. 3. 2020.

      Če niste pravočasno oddali vloge ali izjav za zaposlene, ki ste jih napotili na začasno čakanje na delo od 13. 3. 2020 ali so od takrat odsotni zaradi višje sile, lahko zanje oddate vlogo na našem portalu za delodajalce še do 9. 5. 2020 na podlagi spremenjenega in dopolnjenega Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic (ZIUZEOP-A, 52. člen).
       
    • Nova vloga ni potrebna pri ponovnem vpoklicu zaposlenega na delo, ki traja več kot 7 dni v mesecu.

      Če zaposlenega, ki ste ga v tekočem mesecu že poklicali nazaj na delo za 7 dni, znova pokličete na delo (npr. 8. dan), vam ni treba predložiti nove vloge. Za tega zaposlenega pošljete novo odredbo o napotitvi na začasno čakanje na naš elektronski naslov: gpzrsz@ess.gov.si, z navedbo številke sklepa o povračilu izplačanih nadomestil plače (11065-xxx/2020).  
    • Vir: ZRSZ
    • https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/podaljsan-rok-za-oddajo-vlog-za-povracilo-nadomestila-place

     Rok za oddajo REK-1 obrazcev za izplačane plače in nadomestila za marec 2020 je podaljšan do 15.5.2020

    REK

    Zaradi izvedbe prilagoditev na sistemu eDavki, ki so bile potrebne za uvedbo novih vrst dohodkov za izplačila na podlagi interventne zakonodaje, je bila oddaja obrazcev za izplačila v skladu z ukrepi iz interventnega zakona omogočena 23. 4. 2020:

    – REK-1:1002 Plača za delo v času epidemije in 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije,
    – REK-1: poročanje o izplačanem kriznem dodatku – šifra 1190 Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo z dopolnitvijo.

    Seznanjeni smo, da sprememb v zvezi z interventnimi ukrepi, potrebnih za izvedbo koriščenja interventnih ukrepov pri obračunu plač, določeni delodajalci še niso uspeli implementirati v programskih podporah za oddajo REK-1 obrazcev, zato se rok za oddajo teh obrazcev podaljšuje na 15. 5. 2020.

    Zavezanci naj ob oddaji teh obrazcev za obračunsko obdobje marec 2020, uporabijo oznako »R«, ki se uporablja za predložitev obračunov po izteku predpisanega roka. Zavezancem, ki bodo obračune vložili na tak način, ne bodo obračunane zamudne obresti. Pri oddaji obrazca z oznako »R« v tem primeru zavezanec ne glede na opozorilo, da je treba obrazcu priložiti dokument oz. obrazložitev, obrazec odda z izbiro funkcije »Nadaljuj«.

    V zvezi z vlaganjem popravkov že oddanih REK obrazcev pojasnjujemo, da je rok za oddajo popravka z zmanjšanjem 12 mesecev.

    Več informacij: Finančna uprava

    VIR: https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/novica/rok_za_oddajo_rek_1_obrazcev_za_izplacane_place_in_nadomestila_za_marec_2020_je_podaljsan_do_15_5_2020_10092/

     SIR sprejel pojasnilo 1 k SRS 15 o računovodskem pripoznavanju državnih pomoči zaradi Covid -19

    Poslovni prihodki so prihodki od prodaje in drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki.

    SRS 15.5. (2019) določa, da so drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in podobni prihodki.

    Mednje štejemo tudi državno podporo.

    Ravne na Koroškem, 20.04.2020

    Državna podpora so zneski, ki jih dobi organizacija od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za določene namene. Državna podpora se včasih imenuje tudi dotacija oziroma subvencija. Državna podpora se pripozna, če obstaja sprejemljivo zagotovilo, da je organizacija izpolnila pogoje zanjo in da bo državna podpora tudi prejeta.

    Organizacije, ki bodo na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP) ali katerega drugega zakona ali predpisa pridobile kakršnokoli državno podporo od države ali lokalne skupnosti neposredno iz proračuna, prek organov države ali lokalne skupnosti oziroma prek drugih uporabnikov proračunskih sredstev za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19, morajo tako prejeto državno podporo izkazovati med drugimi poslovnimi prihodki v okviru skupne kontov 76 – Poslovni prihodki.

    1. KNJIŽENJE

    Po priporočenem enotnem kontnem načrtu za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije naj organizacije vso državno podporo, pridobljeno za zajezitev ali odpravo posledic epidemije COVID-19 izkazujejo na ločenem analitičnem kontu v okviru konta:

    768 z nazivom Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (državna podpora zaradi COVID-19)

    2. ZAKLJUČNI RAČUN IN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM ZA LETO 2020

    Po SRS 21.16. (2016) so za vse organizacije obvezna pojasnila k izkazu poslovnega izida, ki jih kot takšna zahteva Zakon o gospodarskih družbah. Po SRS 21 pa morajo vse organizacije za prihodke in odhodke pomembnih vrednosti, če niso predstavljeni drugod, ločeno razkriti njihovo naravo in znesek. Zaradi izrednosti razmer epidemije COVID-19 se tudi prihodki iz državnih pomoči za zajezitev ali odpravo posledic COVID-19 štejejo za prihodke pomembnih vrednosti in zato morajo vse organizacije v vseh pojasnilih k računovodskim izkazom, sestavljenim za poslovno leto, ki se konča po 13. marcu 2020, ločeno razkriti njihovo naravo (vrsto) in znesek.

    Vir: SIR

    Mag. Nina Scortegagna Kavčnik  

    vir:  https://www.ooz-ravne.si/novice/22015/sir-sprejel-pojasnilo-1-k-srs-15-o-racunovodskem-pripoznavanju-drzavnih-pomoci-zaradi-covid–19.html

     Če ste prek eDavkov vložili več izjav za temeljni dohodek in oprostitev prispevkov, se upošteva zadnja prejeta izjava

    Do 29. 4. 2020 je 41.632 zavezancev vložilo 47.670 izjav za pridobitev mesečnega temeljnega dohodka in/ali oprostitev plačila prispevkov za socialno varnost. Nekateri zavezanci so vložili več izjav – v tem primeru se upošteva kronološko zadnja izjava.

    Velja za samozaposlene, kmete, družbenike in verske uslužbence.

    V Finančni upravi ugotavljamo, da so nekateri zavezanci vložili preko eDavkov več omenjenih IZJAV. Nekateri so žal zmotno mislili, da z novo izjavo zgolj dopolnjujejo svojo prejšnjo izjavo, kar pa ne drži, saj Finančna uprava upošteva samo kronološko zadnjo prejeto izjavo. Povedano drugače: zadnja IZJAVA »povozi« prejšnje. Če je zavezanec torej preko eDavkov vložil več izjav, je pomembno, da je v zadnji izjavi označil vse potrebne rubrike, ki jih želi uveljavljati.

    Primer: če je zavezanec v prvi izjavi označil, da uveljavlja upravičenja za marec, nato pa je v drugi izjavi, ki jo je predložil še pred 18.4., označil, da uveljavlja upravičenja še za april in maj (odstranil pa je kljukico za marec), mu temeljni dohodek za marec ni bil izplačan. V tem primeru se za zavezanca upošteva le druga izjava, na podlagi katere mu upravičenja za marec ne bodo priznana. Če dejansko uveljavlja upravičenja za vse tri mesece, mora vložiti še eno (tretjo) izjavo, v kateri označi uveljavljanje upravičenj za vse tri mesece.

    Več informacij, vključno z roki za predložitev IZJAVE, je objavljenih na povezavi: Izjava za pridobitev temeljnega dohodka in oprostitev plačila prispevkov je že na voljo

    Več informacij: Finančna uprava Republike Slovenije

    VIR: https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=11328/Ce_ste_prek_eDavkov_vlozili_vec_izjav_za_temeljni_dohodek_in_oprostitev_prispevkov_se_uposteva_zadnja_prejeta_izjava

     Sprememba Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom

    Zaradi postopnega sproščanja ukrepov se s predlaganimi odlokom dopolnjuje izjeme, za katere ne velja prepoved ponujanja in prodaje blaga in storitev, pri katerih je ob upoštevanju navodil NIJZ možno zagotoviti minimalni stik med ponudnikom in potrošnikom ali je manjša možnost okužbe, ker se izvajajo na prostem izven zaprtih prostorov, kot so na primer odprte  terase in vrtovi gostinskih lokalov.

    Tako se predlaga, da so od 29. aprila dovoljene naslednje izjeme:

    • storitve nepremičninskega posredovanja,
    • knjižnice, galerije in muzeji,
    • dimnikarske storitve.

    Zaradi povečanega tveganja zaradi neoskrbovanih naprav s strani stroke, je bilo sprejeto stališče, da se predlaga sprostitev na področju dimnikarske dejavnosti.

    V naslednjem koraku, to bo 4. maja, se predlaga, da se med izjeme vključi še naslednje: 

    • strežba izključno na terasah in vrtovih gostinskih lokalov (na prostem),
    • storitve izdelave in popravil na področju tekstilne, obutvene in usnjarske dejavnosti ter izdelava ključev,
    • storitve na področjih: fotografske dejavnosti, fotokopirnice, urarstvo in zlatarstvo.

    Vključitev strežbe na terasah in vrtovih gostinskih lokalov pomeni začetek sproščanja gostinske dejavnosti, pri kateri je zaradi odprtega prostora ob upoštevanju navodil  NIJZ možnost okužbe možno preprečiti oz. zmanjšati na minimum.

    Vključujejo se storitve na področju tekstilne, usnjarske in obutvene dejavnosti. Tekstilna dejavnost zajema izdelavo pletenin, tekstilij, oblačil, kvačkanih materialov, spodnjega perila, nogavic tehničnih tekstilij in šivanje delovnih oblačil, šiviljska popravila, šivanje izdelkov, ki niso oblačila, šiviljska popravila. Tudi pri izdelavi oblačil po meri je stik s potrošnikom minimalen.

    Enako velja za usnjarsko in obutveno dejavnost, ki zajema proizvodnjo usnja in izdelave usnjenih in sorodnih izdelkov, strojenje in dodelavo usnja in krzna, potovalne galanterije, proizvodnjo obutve, oblačil in popravil in usnjene galanterije. Gre za sprostitev storitev  čevljarskih, torbarskih, krznarskih storitev, med katerimi so storitve, ki se izvajajo na obrtni način. Ker pogosto, zlasti čevljarji, hkrati ponujajo storitev izdelave ključev, se tem storitvam dodaja tudi izdelava ključev.

    Nadalje se sproščajo storitve, kjer je stik s potrošniki minimalen, vendar gre za storitve, ki so potrebne za delovanje javnih služb, ki se postopno sproščajo, kot so uradi in upravne enote, postopno sproščanje na področju šolstva (matura) itd. Med te storitve štejemo storitve na področju fotografske dejavnosti in fotokopiranje.

    Doda se tudi storitve urarstvo in zlatarstvo, ki se izvajajo na obrtni način in je stik s potrošnikom minimalen. Vse navedene storitve je dovoljeno ponujati in prodajati le ob strogem upoštevanju navodil NIJZ, na način, da se prepreči možnost okužbe ali je možnost  minimalna.

    Poleg frizerskih in kozmetičnih salonov, ki vključuje na primer ličenje, manikure, nameščanje umetnih nohtov, odstranjevanja dlak, se vključi tudi druge storitve na področju dejavnosti higienske nege, kot sta masaža in pedikura. Druge dejavnosti, kot so savne, kopeli, wellnes, piercing, tetoviranje in drugi podobni postopki zaradi večje možnosti okužbe niso vključeni.

    Za prodajalne iz 1., 15. in 16. točke prvega odstavka 2. člena se določi enotni časovni okvir, ki je namenjen nakupom ranljivih skupin potrošnikov, in sicer od 8.00 do 10.00. Priporočilo je, da ranljive skupine še vedno opravljajo svoje nakupe v času, ki je namenjen samo njim, ker druge skupine potrošnikov takrat ne opravljajo svojih nakupov. Zaradi postopnega sproščanja ukrepov starejši od 65 let lahko, enako kot druge ranljive skupine, nakup opravijo tudi izven tega časovnega okvirja, v preostalem delu obratovalnega časa prodajalne. Določba izkazovanja starosti se s tem odpravi.

    Kljub temu, da so prodajalne ob nedeljah in dela prostih dneh zaprte, z izjemo bencinskih servisov in lekarn, se z namenom preprečevanja gneče v prodajalnah v času pred in po prvomajskih praznikih določi, da so prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, lahko v nedeljo, dne 3. maja 2020, odprte od 8.00 do 13.00 ure. V dneh pred in po prazniku (30. aprila in 4. maja) se pričakuje povečan obisk. 

    Dodana je tudi določba, da vlada vsakih sedem dni ugotavlja strokovno utemeljenost ukrepov iz tega odloka, ob upoštevanju strokovnih razlogov zanje. O tem, ali se ti ukrepi še naprej uporabljajo, ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi, vlada obvesti Državni zbor in javnost.

    Povezava na spremembo odloka

    Več informacij: OZS

    Vir:https://www.ozs.si/novice/sprememba-odloka-o-zacasni-prepovedi-ponujanja-in-prodajanja-blaga-in-storitev-potrosnikom-5ea912c82114e0635dc82a33

     Številni pozivi k odprtju ostalih dejavnosti

    Obrtniki in podjetniki so zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti v hudi stiski, na kar nas opozarjajo vsak dan. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) smo zato vladi predlagali nekatere nove izjeme v odloku o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom. Ponovnega odprtja si želijo lastniki avtopralnic, avtošole, fotografi, tekstilci, čevljarji, večje prodajalne, lastniki zasebnih nastanitev in seveda gostinci.

    “Naši avtoserviserji, avtoličarji, vulkanizerji, trgovci in ostali, ki so svoja vrata odprli v ponedeljek, ponoven zagon dejavnosti ocenjujejo kot pozitiven, prav tako se samozaščitno obnašajo tudi potrošniki. Glede na uspešno zajezitev epidemije covid-19 in glede na prve pozitivne odzive s terena predlagamo, da se postopno zaženejo tudi preostale dejavnosti,” ob tem dodaja predsednik OZS Branko Meh.

    Predlogi novih izjem OZS so:

    1. Avtopralnice (predlagamo takojšnjo sprostitev)

    Pranje vozil se uvršča med servisne delavnice, v katerih se opravljajo storitve popravil in vzdrževanja motornih vozil in koles (vulkanizerske, avtoličarske, avtokleparske, delavnice za popravilo koles). Vendar pa je dejavnost avtopralnic z odlokom še vedno prepovedana. Ocenjujemo, da tudi v avtopralnicah lahko zagotovimo ustrezno zaščito z uporabo vodotesnih očal in ostale zaščitne opreme. Poleg tega se v avtopralnicah tudi sicer uporablja različne kemikalije in čistila.

    1. Gostinska in turistična dejavnost

    Predlagamo, da se v času prvomajskih praznikov dovoli odprtje turističnih kapacitet (glamping, zasebni apartmaji ipd.), kjer ni velikega števila ljudi, zaščita in varnost ljudi pa se zagotovi v skladu s priporočili NIJZ. Predlagamo tudi odprtje nastanitev, predvsem zasebnih sob in apartmajev, kjer so zagotovljene tudi gostinske storitve (skladno s priporočili NIJZ za prevzem hrane in pijače). Čim prej naj se dovoli odprtje gostinskih lokalov, in sicer naj se najprej dovoli nudenje gostinskih storitev na terasah in vrtovih, najkasneje 15. 5. 2020 pa predlagamo tudi postopno odpiranje gostinskih lokalov.

    1. Fotografska dejavnost (predlagamo sprostitev s 4. 5. 2020)

    Nujno je treba omogočiti fotografske storitve, zlasti fotografiranje za osebne dokumente. Številnim je v tem času potekel osebni dokument, ki pa ga v teh časih nujno potrebujejo za svoje delo. Primer so čezmejni delavci, vozniki tovornjakov, ne nazadnje pa veljavni osebni dokument potrebujejo vsi, ki bodo na banki zaprosili za kredit. Glede na težave z likvidnostjo podjetij, bo teh veliko. Poudarjamo, da pri fotografskih storitvah ni tesnega stika med fotografom in stranko.

    1. Usnjarska in tekstilna dejavnost (predlagamo sprostitev s 4. 5. 2020)

    Sploh v teh časih, ko so trgovine z oblačili in obutvijo zaprte, je potreba po popravilu starih oblačil, čevljev in torbic še toliko večja. Predvsem čevljarji in izdelovalci torbic nam sporočajo, da njihove stranke nujno potrebujejo popravilo. Glede na to, da se pri popravilu in izdelavi usnjenih, krznenih in sorodnih izdelkov storitev izvaja brez stika s potrošnikom oziroma je stik minimalen, predlagamo, da se najkasneje s 4. 5. omogoči odprtje teh delavnic. Predlagamo tudi odprtje proizvodnje drugih tekstilnih izdelkov, kot so zavese in senčila. Potrošnik bi lahko podpisal tudi izjavo, s katero bi dovolil izvajalcu namestiti izdelke, sam pa bi v tem času zapustil stanovanje. 

    1. Fotokopiranje (predlagamo sprostitev s 4. 5. 2020)

    Fotokopije dokumentov so potrebne za različna dokazila, arhiviranje. Ker poteka tudi šolanje na daljavo, vsi pa doma nimajo tiskalnikov, je povpraševanja po fotokopiranju še posebej veliko. Zato predlagamo odprtje fotokopirnic, saj je stik s potrošniki minimalen.

    1. Dejavnosti za dobro počutje (predlagamo sprostitev s 4. 5. 2020)

    Predlagamo, da se začnejo izvajati tudi druge dejavnosti za nego telesa (SKD 96.040). Gre za storitve masažnih salonov, ki so zelo povezane z opravljanjem kozmetičnih storitev in se med seboj dopolnjujejo. Masaže so v ponudbi marsikaterega kozmetičnega salona, kar pomeni, da se bodo tam lahko izvajale. Sem sodijo še saloni za hujšanje in manjši wellnessi, ki sprejemajo le nekaj strank, manjše savne, solariji, solne sobe in alternativne oblike zdravljenja (SKD 86.901).

    1. Dejavnost avtošol (sprostitev s 4. 5. 2020)

    Predlagamo takojšnjo sprostitev izvajanja poučenja teoretičnega dela usposabljanja za vse kategorije, ki poteka na daljavo. Predlagamo tudi, da se omogoči praktično poučevanje enoslednih vozil (moped, motorna kolesa), kjer ni stika med kandidatom in inštruktorjem. Glede praktičnega poučevanja vseh ostalih kategorij pa predlagamo sprostitev s 4. 5. 2020, kot denimo za frizerje in kozmetike.

    1. Opravljanje storitvenih dejavnosti na domovih fizičnih oseb, kot so montaža pohištva, steklarstvo, servis telekomunikacijskih naprav, servis električnih aparatov, dimnikarstvo, slikopleskarstvo, inštalaterstvo itd. Predlagamo sprostitev s 4. 5. 2020.
    2. Prodajalne, ki so večje od 400 m(predlagamo sprostitev s 4. 5. 2020). Gre za prodajalne z motornimi kolesi, plovili, kamp prikolicami in kamp opremo idr.

    Več informacij: GZS Mira Črešnar

    VIR: https://www.ozs.si/novice/novice/novice/novice/stevilni-pozivi-k-odprtju-ostalih-dejavnosti-5ea174ee2114e01c79a74919

     Podaljšanje roka za oddajo REK obrazcev za marec 2020

    Zavezanci naj obrazce REK-1 in PNiPD za obračunsko obdobje marec 2020 vlagajo z oznako »R«, ki se uporablja za predložitev obračunov po izteku roka. Zavezancem, ki bodo obračune vložili na tak način, ne bodo obračunane zamudne obresti. V kolikor so zavezanci navedene obrazce že vložili z oznako »O«, naj te stornirajo in jih ponovno vložijo z oznako »R«.
    Pri oddaji obrazca z oznako »R« v tem primeru zavezanec ne glede na opozorilo, da je treba obrazcu priložiti dokument oz. obrazložitev, obrazec odda z izbiro funkcije »Nadaljuj«.

    Zgornje priporočilo velja v primerih, ko obveznosti, ki izhajajo iz omenjenih obrazcev, niso plačane v zakonskem roku. Če so obveznosti plačane pravočasno, se lahko uporabi oznaka O.

    Pojasnilo:

    Zaradi izvedbe prilagoditev na sistemu eDavki, ki so potrebne za uvedbo novih vrst dohodkov za izplačila na podlagi interventne zakonodaje, je bila od 3. 4. 2020 onemogočena oddaja REK-1 in PNiPD obrazcev. 14.4.2020 pa je bila ponovno omogočena oddaja obrazcev REK-1 in PNiPD za vsa izplačila in obdobja, razen za izplačila v skladu z ukrepi iz interventnega zakona. Rok za oddajo navedenih obračunov se podaljša do 30. 4. 2020.

    Obrazci za izplačila v skladu z ukrepi iz interventnega zakona bodo na voljo za oddajo:
    – 23. 4. 2020 – REK-1: 1002 Plača za delo v času epidemije in 1004 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije – rok za oddajo se podaljša do 30.4.2020,
    – 30.4 2020 – REK-1: poročanje o izplačanem kriznem dodatku – šifra 1190 Dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo z dopolnitvijo – rok za oddajo se podaljša do 15.5.2020,
    – 7. 5. 2020 – PNiPD: 5551 Plača za delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka in 5552 Nadomestilo plače za čakanje na delo v času epidemije za delodajalce, ki niso plačniki davka – rok za oddajo se podaljša do 15.5.2020.
     
    Ker zavezanci navedenih obrazcev ne morejo oddajati v zakonskem roku zaradi neomogočene možnosti oddaje na strani finančne uprave, je razumljivo, da  ne smejo trpeti nobenih negativnih posledic iz tega naslova oziroma zavezancem ne bodo zaračunane zamudne obresti, obrazci pa se bodo šteli za pravočasno vložene. Glede na navedeno, prosimo, da zavezanci ob oddaji teh obrazcev za obračunsko obdobje marec 2020, uporabijo oznako »R«, ki se uporablja za predložitev obračunov po izteku predpisanega roka. V kolikor so zavezanci navedene obrazce že vložili z oznako »O«, predlagamo, da le-te stornirajo in jih ponovno vložijo z oznako »R«.

    Več informacij: FURS

    VIR: https://www.ozs.si/novice/podaljsanje-roka-za-oddajo-rek-obrazcev-za-marec-2020-5e9ab0d22114e04354f5713d

     Regres 2020 in letni dopust, če vam je odrejeno čakanje na delo

    Regres 2020 in letni dopust sta pravici zaposlenih delavcev. Kaj pa če je zaposlenim odrejeno čakanje na delo? To je eden izmed ukrepov, ki so na voljo delodajalcu, ki v trenutnih izrednih razmerah začasno iz poslovnih razlogov ne more zagotavljati dela delavcem.

    Omenjeni ukrep je še posebej aktualen v trenutnih izrednih razmerah, ko so bili številni delodajalci zaradi zajezitve epidemije COVID-19 prisiljeni začasno prenehati s poslovanjem. Marsikateri delodajalec pa tudi delavec na čakanju pa se sprašuje, kakšne so pravice delavcev na čakanju, ki zadevajo regres 2020 in letni dopust?

    Delovnopravni status delavcev na čakanju

    Delovnopravni status delavcev na čakanju ostaja nespremenjen. Delavci tako ostajajo v rednem delovnem razmerju in so vključeni v vsa obvezna zavarovanja. Vendar pa delavci v času čakanja ne prihajajo na delovno mesto in dela, za katerega so sklenili pogodbo o zaposlitvi, ne opravljajo.

    V času čakanja na delo imajo pravico do nadomestila plače v višini 80 % svoje povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Delavci imajo tudi dolžnost, da se po pozivu delodajalca vrnejo na delo. V tem primeru se čakanje na delo prekine in delavec normalno nadaljuje z delom na svojem delovnem mestu

    Več informacij: DATA

    VIR : https://data.si/blog/2020/04/14/regres-2020-dopust-cakanje-na-delo/

     Skrajšan delovni čas samozaposlenih – kaj določa Megazakon?

    Skrajšan delovni čas, je čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. Kakšne, če sploh, ugodnosti pa za samozaposlene, ki delajo skrajšan delovni čas pa določa Megazakon?

    Skrajšan delovni čas

    Skrajšan delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost, tj. 20 delovnih ur (oz. najmanj štiri ure dnevno). Skrajšan delovni čas je možno uveljavljati zaradi

    • starševskega varstva,
    • priznane invalidnosti oz.
    • na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju.

    Kar nekaj samozaposlenih, ki delajo skrajšan delovni čas se je zaradi situacije koronavirusa znašlo v finančni stiski in niso prepričani, ali lahko uveljavljajo izredno denarno pomoč. Zato so pravniki DATA d.o.o. za vas pripravili odgovor na primeru, ki nam ga je posredovala naša bralka.

    Več informacij: Data

    VIR: https://www.datalab.si/blog/skrajsan-delovni-cas-samozaposlenih-kaj-doloca-megazakon/?utm_source=Newsletter&utm_medium=email&utm_content=%5BData

     Plačilo na obroke

    Zavezanec lahko z vlogo zaprosi za obročno plačilo ali odlog plačila davkov, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti. V času obročnega plačila ali odloga plačila tečejo obresti po obrestni meri 2 % letno (oz. po obrestni meri v višini referenčne obrestne mere za izračun državne pomoči, če je ta višja od 2 %).

    Za globe in druge prekrškovne obveznosti pride v poštev le obročno plačilo.

    Na voljo so naslednje možnosti:

    • obročno plačilo ali odlog plačila zaradi epidemije bolezni COVID-19 (za čas veljavnosti Zakona o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju).
      Vlogi se ugodi, če je zavezanec izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID-19. V času odloga plačila ali obročnega plačila obresti ne tečejo.


    • obročno plačilo ali odlog plačila davka v primeru hujše gospodarske škode (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila),
      Vlogi se ugodi, če zavezanec uspe dokazati, da bi s pomočjo obročnega plačila oz. odloga plačila davka lahko preprečil hujšo gospodarsko škodo (npr. stečaj), ki grozi njegovemu podjetju.


    • obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov),
      Vlogi se ugodi, če zavezanec predloži pravnomočen sklep, s katerim je potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.


    • obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila),
      Vlogi se ugodi, če zavezanec plačilo ustrezno zavaruje (s hipoteko, bančno garancijo itd.).


    • obročno plačilo glob in drugih prekrškovnih obveznosti (največ 12 mesečnih obrokov).
      Obrok mora znašati najmanj 200 EUR. Drugih pogojev ni.

    Pomni

    Za prispevke in akontacije davkov obročno plačilo ali odlog plačila nista dovoljena.

    Z vložitvijo vloge se začeta davčna izvršba ne zadrži.

    Več o tem: Finančna uprava RS

    Odpisi, odlogi in obročno plačevanje

    VIR: https://www.fu.gov.si/poslovni_dogodki_podjetja/placilo_na_obroke/

     Kakšne možnosti so na razpolago gospodarstvu na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa?

    Davčna zakonodaja že sedaj predvideva določene ugodnosti poslovnim subjektom, če imajo ti težave pri plačevanju davčnih obveznosti.

    Poslovni subjekt, ki ima težave pri plačevanju davkov, ima po obstoječi zakonodaji naslednje možnosti:

    1. Plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode.

    FURS v tem primeru ugotavlja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode (zavezanec je trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil). Obrazec je objavljen na spletni strani. Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.

    2. Obročno plačilo ali odlog plačila davka z zavarovanjem (največ 24 mesečnih obrokov oz. 24 mesečni odlog plačila).

    Ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je potrebno ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register. Obrazec je objavljen na spletni strani. Več informacij, vključno s seznamom listin, ki jih je treba predložiti, je na strani FURS.

    3. Obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave (največ 60 mesečnih obrokov)

    Velja samo za srednja in velika podjetja, ne ugotavljajo se kriteriji za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti je potrebno pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi. Več informacij je na strani FURS.

    4. Zahteva za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje zaradi nižjega pričakovanega poslovnega rezultata tekočega leta.

    Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davčne obveznosti kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot Lastni dokument. Kot prilogo k vlogi mora zavezanec priložiti davčni obračun za tekoče obdobje do vložitve vloge, v katerem izkaže dejanske prihodke in odhodke do oddaje vloge ter podati oceno višine davčne osnove za tekoče leto, kateri mora priložiti tudi opis konkretnih razlogov za takšno predvideno znižanje davčne osnove in priložiti podatke, ki dokazujejo, da bo davčna osnova za tekoče obdobje nižja, kot je bila njegova davčna osnova v preteklem letu (npr. podatke o preklicanih ali zmanjšanih naročilih, konkretne podatke o zmanjšanju rezervacij nočitev v primerljivem obdobju ipd.). Takšno vlogo kot lastni dokument vloži preko eDavkov. Vlogi mora davčni zavezanec priložiti:

    • davčni obračun za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge, v katerem davčni zavezanec navede dejanske podatke za tekoče davčno leto do dneva vložitve zahteve za znižanje akontacije;
    • bilanco stanja za tekoče davčno obdobje do vložitve zahteve,
    • izkaz poslovnega izida za tekoče davčno obdobje do vložitve zahteve,
    • oceno davčne osnove za tekoče davčno leto,
    • podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove oziroma dokazujejo obrazložitev razlogov (utemeljitev konkretnih razlogov za zmanjšanje davčne osnove, ki izvirajo iz spremembe poslovanja zaradi spremenjenih okoliščin – na primer zmanjšanje obsega poslovanja in posledično nižje pričakovane davčne osnove zaradi omejitev povezanih s koronavirusom, pri čemer je potrebno navesti konkretne podatke o znižanju npr. rezervacij nočitev, upada naročil, zmanjšanja proizvodnje ipd. vključno z navedbo konkretnih transakcij in poslovnih partnerjev).

    Več informacij: Finančna uprava RS

    VIR: https://www.gov.si/novice/2020-03-10-kaksne-moznosti-so-na-razpolago-gospodarstvu-na-davcnem-podrocju-za-blazitev-posledic-koronavirusa/

     KOLEDAR POROČANJA – april 2020 – PO UVEDBI UKREPOV ZIUJP, ZIUPPP z dne 29. 3. 2020 IN ZIUZEOP (11. 4. 2020)

    Datumi in obrazci, ki jih v aprilu 2020 ne smete zamuditi

    Neposredno na koledar za april

    KOLEDAR POROČANJA V APRILU 2020 – PO UVEDBI UKREPOV ZIUJP, ZIUPPP z DNE 29. 3. 2020 IN ZIUZEOP (predvidoma 11. 4. 2020)

    Zaradi obsežnih novosti interventne zakonodaje je tokratni koledar drugačen, predvsem bolj obsežen. Praktično nemogoče je določiti fiksne datume izpolnjevanja obveznosti. Po posameznih točkah od I. do IX. smo pripravili pregled ključnih novosti, ki vplivajo na izpolnjevanje obveznosti oz. aktivnosti podjetnikov in podjetij. Če do 15. maja 2020 epidemija ne bo preklicana, se ukrepi podaljšajo za 30 dni. Uvodoma izpostavljamo, da lahko zavezanci, ki so izgubili sposobnost pridobivanja prihodkov zaradi epidemije bolezni COVID – 19 zaprosijo za odlog oziroma obročno plačilo vseh dajatev. Pogoj je, da imajo do ustreznega datuma (večinoma dan vloge) poravnane VSE obveznosti do države (prispevki, davki in druge dajatve).

    OBVESTILO 1: Evropski plačilni sistem TARGET2 na veliki petek, 10. aprila 2020 in na velikonočni ponedeljek, 13. aprila 2020, ne bo posloval, zato banke in hranilnice v državah Evro območja ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Posledično na navedena dneva ne bodo delovali tudi domači klirinški plačilni sistemi, ki so posredno vezani na poravnavo v sistemu TARGET2. Zato bo v petek, 10. aprila 2020, možna le izvedba internih plačil v okviru posamezne poslovne banke ali hranilnice. Opisana omejitev velja tudi za direktne obremenitve SEPA (SDD). Nalogi za SDD z datumom plačila 10. april 2020 bodo poravnani šele v torek, 14. aprila 2020, kar pomeni, da bodo s tem datumom obremenjeni računi plačnikov in odobreni računi prejemnikov plačil. Banke in hranilnice bodo plačilni promet v polnem obsegu izvajale naslednji delovni dan, v torek, 14. aprila 2020. Rok za izpolnitev obveznosti se NE prenese na naslednji delovni dan. To pomeni, da je obveznost zavezanca, ki zapade 10.4.2020, pravočasno poravnana, če je plačana 9. 4. 2020.

    Če bo ZIUZEOP objavljen v Uradnem listu v petek, 10. 4. 2020, se bo namreč pogoj poravnanih davčnih obveznosti preverjal na dan 11. 4. 2020. To pa pomeni, da morajo biti obroki akontacije in vse druge davčne obveznosti, ki zapadejo na dan 10. 4. 2020, plačane najkasneje 9. 4. 2020.

    V zvezi s tem, je FURS 10.4.2020 objavil spremembo – obveznosti bodo preverjali na dan 9.4.2020, kar pomeni, da zamuda pri plačilu akontacija za mesec marec ne bo vplivala na pravico do temeljnega dohodka. Akontacija za marec namreč zapade 10.4.2020.

    OBVESTILO 2: Poboti AJPES bodo 2x mesečno.

    https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=11283/KOLEDAR_POROCANJA_-_april_2020_%96_PO_UVEDBI_UKREPOV_ZIUJP_ZIUPPP_z__dne_29_3_2020_IN_ZIUZEOP_11_4_2020 Več informacij: racunovodja.com

     Pridobitev izredne mesečne pomočI v obliki temeljnega dohodka

    To spletno mesto in informacije na njem ponujamo na brezplačni osnovi in po najboljših močeh. Posledično za točnost podatkov in zanesljivost ponujenih odgovorov ter nasvetov ne odgovarjamo. Pred uporabo tega spletnega mesta vas prosimo, da si preberete splošne pogoje in splošne informacije o varstvu osebnih podatkov.

    Odgovorite na naslednja Robokratova vprašanja, v kolikor želite izvedeti, ali ste upravičeni do pridobitve izredne mesečne pomoči v obliki temeljnega dohodka kot samozaposlena oseba, družbenik oziroma kmet, kdo spada v te kategorije ter kako in do kdaj lahko svoje morebitno upravičenje uveljavljate.

    Ali ste samozaposlena oseba (npr. s.p.., družbenik, poslovodna oseba, ipd.), ki je na dan 11. 4. 2020 opravljala dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti ter hkrati ne izpolnjujete pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi (npr. niste “popoldanski s.p.”)?V primeru oseb ki so zavarovane kot kmetje, ali ste vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot kmetje, pri čemer ne izpolnjujete pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi (npr. niste redno zaposleni, s kmetijstvom pa se ukvarjate v obliki dopolnilne dejavnosti)?

    Da Ne

    VIR: https://robokrat.si/pridobitev-izredne-mesecne-pomoci-v-obliki-temeljnega-dohodka

     Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa

    I. LETNI OBRAČUN DDPO IN DohDej

    1. Ali se podaljša rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej?

    Da, rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej za leto 2019 se iz 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega zakona, v dveh mesecih po roku iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2. ….več

    Več informacij: Finančna uprava

    VIR: https://www.fu.gov.si/drugo/pogosta_vprasanja_in_odgovori_o_ukrepih_na_davcnem_podrocju_za_blazitev_posledic_koronavirusa/novica/pogosta_vprasanja_in_odgovori_o_ukrepih_na_davcnem_podrocju_za_blazitev_posledic_koronavirusa_10051/

     Ali nameravate uveljavljati izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka po ZIUZEOP? Pozor!

    V petek, 10. 4. 2020, banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa. Če pade obveznost plačila akontacije na ta dan 10.4.2020 ,
    morate plačati en dan prej.

    Eden od pogojev za uveljavitev izredne pomoči so tudi poravnane vse davčne in nedavčne obveznosti, ki jih pobira FURS, na dan uveljavitve ZIUZEOP. Zato opozorilo vsem, ki ste že oddali davčni obračun DDPO in DohDej za leto 2019 do vključno 31. marca 2020. Obrok za mesec marec 2020 ali obrok za prvo trimesečje 2020 ter morebitno poračunsko akontacijo morate plačati najkasneje do 9. 4. 2020, saj v petek 10. 4. 2020, ko je rok za plačilo teh obveznosti, banke in hranilnice v evroobmočju ne bodo izvajale medbančnega plačilnega prometa.

    Samozaposleni in druge osebe, ki se na podlagi sprejetega 34. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – ZIUZEOP, štejejo za upravičence do mesečnega temeljnega dohodka in nameravajo uveljavljati to pravico, bodo morali imeti na dan uveljavitve ZIUZEOP plačane vse zapadle davčne obveznosti.

    Sprejet ZIUZEOP bo pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Ker se pričakuje, da bo zakon v Uradnem listu objavljen konec tedna in glede na to, da je veliko število fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost in podjetij že oddalo obračune DohDej in DDPO za leto 2019 do vključno 31. marca 2019, vse te zavezance opozarjamo, da zagotovijo pravočasno plačilo obroka (predhodne) akontacije za mesec marec 2020 ali obroka za prvo trimesečje 2020 ter morebitne razlike v višini obrokov akontacije za januar in februar 2020 (t.i. poračunska akontacija).

    Rok za plačilo obroka je sicer 10. 4. 2020, vendar na ta dan banke in hranilnice na evroobmočju ne izvajajo plačilnega prometa, zato je potrebno obroke akontacije in tudi vse druge davčne obveznosti, ki zapadejo v plačilo na dan 10. 4. 2020, plačati do vključno 9. 4.2020. Če bo ZIUZEOP objavljen v Uradnem listu v petek, 10. 4. 2020, se bo namreč pogoj poravnanih davčnih obveznosti preverjal na dan 11. 4. 2020. To pa pomeni, da morajo biti obroki akontacije in vse druge davčne obveznosti, ki zapadejo na dan 10. 4. 2020, plačane najkasneje 9. 4. 2020.

    VIR: http://Finančna uprava Republike Slovenije

     Kaj prinaša mega anti korona za s.p. in družbenike poslovodne osebe

    Državni zbor je na seji 2.4.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP). Veljati bo pričel naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, predvidoma 11.4.2020. Ukrepi iz zakona veljajo od 13.3.2020 do 31.5.2020, razen če zakon ne določa drugače, pri čemer se bo veljavnost zakona podaljšala za 30 dni, v kolikor epidemija do 15.5.2020 ne bo preklicana.

    1. Temeljni dohodek

    Upravičenci: samostojni podjetniki (zav. podlaga 005) in družbeniki poslovodne osebe (zav. podlaga 040), polno zavarovani preko dejavnosti. Ne velja za delne s.p.-je, popoldanske s.p.-je, ipd..

    Višina: 350 eur za marec, 700 eur za april in 700 eur za maj

    Omejitev: upravičenec mora imeti poravnane obveznosti do FURS na dan uveljavitve zakona, to je na dan 11.4.2020.

    Način uveljavljanja: elektronsko oddana izjava na FURS najkasneje do 31.5.2020 (če zavezanec želi prejemati dohodek mesečno odda izjavo skladno s spodnjimi roki). Predlog izjave bo dostopen na eDavkih, predvidoma 14.4.2020. Izjava se javno objavi na spletnih straneh FURS.

    Vsebina izjave: Izjava, da je upravičenec po tem zakonu in da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti. V kolikor zavezanec dejavnost opravlja mora dokazati, da jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni:

    – vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020, ali

    – vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020.

    Rok za izplačilo:

    1. Izjava predložena do 18.4.2020 (za marec) – izplačilo 25.4.2020
    2. Izjava predložena od 19.4.2020 do 30.4.200 (za marec ali april/marec in april) – izplačilo 10.5.2020
    3. Izjava predložena od 1.5.2020 do 31.5.2020 (za posamezni mesec, za dva ali vse tri mesece) – izplačilo 10.6.2020

    Vračilo dohodka: Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

    2. Oprostitev plačila prispevkov

    Upravičenci: Do oprostitve plačila prispevkov za mesec marec (od 13.3.2020), april in  maj 2020 so upravičeni samostojni podjetniki in družbeniki poslovodne osebe, ki so na dan uveljavitve zakona, vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pojasnilo FURSa ali navedeno velja tudi za delne s.p.-je, torej osebe delno zavarovane preko s.p., za preostanek pa zavarovane kot upokojenci, starševsko varstvo, na podlagi delovnega razmerja, ipd … še čakamo.

    Omejitev: upravičenec mora imeti poravnane obveznosti do FURS na dan oddaje vloge.

    Vloga: izjava (ista kot za temeljni dohodek) mora biti vložena do konca meseca, za katerega želi oprostitev prispevkov, za marčevske prispevke najkasneje do 30.4.2020.

    Kateri prispevki so oproščeni:

    Oproščeni so vsi prispevki za socialno varnost za mesec:

    * marec (od 13.3.2020), ki zapadejo v plačilo 20.4..2020, prispevke od 1..3. do 12.3. je potrebno poravnati 20.4.2020;

    * april,. ki zapadejo v plačilo 20.5.2020.;

    * maj, ki zapadejo v plačilo 20.6.2020.

    Prispevki se obračunajo in ne plačajo.

    3. Vračilo prejetih sredstev

    V primeru:

    1. delitve dobička
    2. izplačila dela plač za poslovno uspešnost
    3. izplačila nagrade poslovodstvu

    v obdobju od uveljavitve zakona do konca leta 2020, se prejeta sredstva vrnejo skupaj z zamudnimi obrestmi.

    4. Bolniška odsotnost

    Veljavnost: od uveljavitve zakona do 31.5.2020 od prvega dne dalje v breme ZZZS

    Višina nadomestila: po 31. členu ZZVZZ za prvih 90 dni

    Način uveljavljanja: elektronska oddana zahteva pri ZZVZZ najkasneje do 30.9.2020

    Nakazilo: v 30 dneh po predložitvi zahteve

    5. Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti in akontacija davka od dohodkov pravnih oseb

    Ne plača se obroka akontacije dohodnine, ki zapadeta v plačilo 10.5. in 10.6.2020. Se pa neplačani obroki predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine ne štejejo za obračunane.

    OPOMBA: Marčevko akontacijo pa je treba poravnati, ker skladno z 298. členom ZDavP-2. obrok akontacije dospe v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega se nanaša (31. 3. 2020), plačan pa mora biti v 10. dneh od dospelosti. Če je zavezanec davčni obračun DDPO ali DohDej za leto 2019 predložili do 31. 3. 2020, mora marčevsko akontacijo poravnati do 10.4.2020. Če je omenjena obračuna oddal v aprilu, bo marčevsko akontacijo plačal 11.5.2020, če bo obračun oddal maja ali najpozneje 1. junija 2020 (ko se izteče rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej), pa bo moral marčevsko akontacijo poravnati do 10.6.2020 (vir: FURS)

    Pripravila:Jasmina Malnar Molek

    VIR: http://Pojasnilo FURS

     Vloga na ZRSZ za povračilo nadomestila plače za čakanje na delo in karanteno

    ZRSZ je na podlagi Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Ur. l. RS, št. 36/2020, ZIUPPP), ki je začel veljati 29. marca 2020, omogočil oddajanje vloge za povračilo nadomestila plače.

    Delodajalci, ki portala za delodajalce na spletni strani ZRSZ do sedaj še niste uporabljali, se morate sprva registrirati. ZRSZ opozarja, da se čimprej registrirajte, ker zaradi povečanega števila vlog za registracijo, le-ta nekaj časa traja. Več informacij o registraciji in pooblaščanju računovodskih servisov se nahaja tu:

    Oddaja vlog poteka samo elektronsko.

    Trenutno lahko oddate vlogo za:

    1. povračilo izplačanih nadomestil plače zaposlenim za čakanje na delo in
    2. povračilo nadomestil plače zaposlenim,ki ne morejo opravljati dela zaradi odrejene karantene.

    Do uveljavitve ZIUZEOP oddaja vloge za povračilo nadomestila zaradi višje sile še ni mogoča.

    Nujni podatki za izpolnitev vloge so:

    – naziv in naslov podjetja, matična številka, TRR podjetja, ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, ime in priimek kontaktne osebe, zadolžene za ukrep, telefonska številka kontaktne osebe, e-naslov,

     – za obračun plač delavcem uporabljamo: fond delovnih ur po sistemu dejansko opravljenih ur ali fond delovnih ur po sistemu fiksno opravljenih ur,

     – število vseh zaposlenih na dan oddaje vloge in število zaposlenih na začasnem čakanju na delo iz poslovnih  razlogov na dan oddaje vloge (napišete seznam delavcev, na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov, vzorec je pripravil ZRSZ – Povezava, nato to tabelco pripnete k vlogi).

    V e-vlogi boste dali izjavo, da (strinjanje z izjavo boste potrdili s kljukico):

    1. Zaradi poslovnih razlogov začasno ne moremo zagotavljati dela delavcem in smo delavce napotili na začasno čakanje na delo ter jim izdali ustrezne odredbe o napotitvi na čakanje na delo.

    2. Nismo neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerih delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %.

    3. Ocenjujemo, da nam bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % in v drugem polletju ne bodo dosegli več kot 20 % rast glede na isto obdobje leta 2019 (v primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, boste morali naknadno vrniti celotno pomoč).

    4. Sprejemamo vse pogoje in določila, ki so navedena in zahtevana v zakonodaji (glejte spodaj pod pomembno).

    5. Pod kazensko in materialno odgovornostjo potrjujemo, da so vse navedbe v vlogi in prilogah, ki so sestavni del vloge, resnične in ustrezajo dejanskemu stanju.

    OPOZORILO: Opozarjamo, da izjava pod 2., 3. in 5. točko izhaja iz Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki pa še ne velja.

    POMEMBNO: ZIUZEOP (sprejet na Vladi)  določa tudi pogoje, ki jih mora delodajalec izpolnjevati, da bo upravičen do povračila nadomestila plače in vseh socialnih prispevkov. Pravice do povračila nadomestila plače in prispevkov ne more uveljavljati delodajalec,

    – ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge,

    – šteje se tudi, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge,

    – ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost,

    – če je nad njim uveden postopek stečaja,

    – delavec se lahko v tekočem mesecu vrne na delo do 7 zaporednih dni,

    – če bo v obdobju od uveljavitve ZIUZEOP do konca 2020 poslovni subjekt delil dobiček, izplačal del plač za poslovno uspešnost ali nagrade poslovodstvu, bo moral vsa prejeta sredstva vrniti, skupaj z ZZO.

    Vse vloge, vložene po trenutno veljavnem ZIUPPP, se bodo obravnavale po ZIUZEOP (108. člen ZIUZEOP). Zato lahko vlogo, kljub temu, da imate delavce že od 13. 3. na čakanju na delo, vložite v 8 dneh po uveljavitvi ZIUZEOP (v veljavo bo stopil okrog 11. 4.).

    Priročnik za vnos in oddajo vloge – zaposleni na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov

    Priročnik za vnos in oddajo vloge –  zaposleni z odrejeno karanteno ZRSZ bo o vlogi odločil v 8 dneh s sklepom. Povračilo se delodajalcu izplača 10. v mesecu, ki sledi mesecu izplačila nadomestila.

    Več informacij: Mag. Nina Scortegagna Kavčnik

    VIR: https://www.svetovanje.si/svetovanje/blogi/vloga-na-zrsz-za-povracilo

     AMANDMAJI k Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo – predlog za obravnavo – NUJNI POSTOPEK (EVA 2020-1611-0028), z dne 26. 3. 2020

    K členu 22
    Predlaga se sprememba prvega odstavka
    V prvem odstavku naj se briše druga alineja, ki se glasi:
    »- delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti«.
    Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
    (2) Do pomoči iz prvega odstavka prejšnjega člena so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki ali dobiček iz poslovanja (AOP151) v letu 2020 upadla glede na leto 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti sorazmerni del iz prvega odstavka tega člena.
    Nov 22. člen se tako glasi_

    1. člen
      (upravičeni delodajalec)
      (1) Pravico do ukrepa iz prejšnjega člena lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov.
      (2) Do pomoči iz prvega odstavka prejšnjega člena so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki ali dobiček iz poslovanja (AOP151) v letu 2020 upadla glede na leto 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti sorazmerni del pomoči iz prvega odstavka tega člena.
      Obrazložitev k 22.členu:
      V prvem odstavku predlagamo, da umakne omejitev, ki velja za delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, saj v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti K 66.220 spadajo tudi družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki izvajajo dejavnost zavarovalniških agentov in posrednikov. To so mikro in mala podjetja (ne gre za zavarovalnice), ki jih je prav tako prizadela epidemija COVID-19 (1.469 zavarovalno zastopniških in posredniških družb ter samostojnih podjetnikov posameznikov – 450 zastopniških družb; 920 zavarovalno zastopniških samostojnih podjetnikov; 88 zavarovalno posredniških družb in 11 zavarovalno posredniških samostojnih podjetnikov).
      V drugem odstavku predlagamo spremembo pogoja za upravičenost do povračila
      str. 2
      nadomestil. Upravičenost do povračila nadomestila plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, se ne sme pogojevati s padcem prihodkom. Do tega nadomestila morajo biti upravičeni vsi delodajalci za vse delavce, ki zaradi višje sile niso opravljali dela. Gre za zunanji vzrok, na katerega delodajalec ne more vplivati in ni v nobeni povezavi z njegovim poslovanje. Višja sila je bila povzročena z ukrepi države (zaprtje šol in vrtcev, ukinitev javnega potniškega prometa, zaprtje mej). Potrebno je upoštevati tudi, da ta zakon zvišuje višino nadomestila zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ki jo določa ZDR-1 s 50%, osnove na 80%. V kolikor bi bili za povračilo nadomestila postavljeni dodatni pogoji, bi ta zakon postavljal v slabši položaj podjetja, ki ne bi bil upravičena do povračila nadomestila, delavcem pa bi vseeno morala plačati 80% nadomestilo zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi višje sile. To pa zagotovi ni (in ne sme biti) namen interventnega zakona. Zaradi jasnoti zapisa predlagamo, da se zapiše, da je do pomoči iz prvega odstavka prejšnjega člena upravičen delodajalec, katerega prihodek ali dobiček iz poslovanja (AOP151) v letu 2020 ne bo dosegel enake ravni kot v letu 2019.
      K členu 24
      Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
      (2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Bolniška odsotnost in letni dopust ne pomenita prekinitve čakanja na delo.
      Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
      (4) Če delodajalec v času trajanja izjemnih razmer zaradi posledic virusa, delavca pozove k koriščenju letnega dopusta, mora delavec izrabiti celoten preostali letni dopust iz preteklega koledarskega leta in letni dopust tekočega koledarskega leta, vendar največ v obsegu 1/3 celotnega letnega dopusta delavca tekočega koledarskega leta. Pred tem mora delodajalec delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delavec ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Delodajalec je upravičen do delnega povračila nadomestila za koriščenje letnega dopusta delavca v višini povračila, do katerega bi bil upravičen, če bi bil delavec na začasnem čakanju na delo v skladu s tem zakonom.
      Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
      (6) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi ustavitve javnega prevoza, si mora v roku 5 dni od uveljavitve zakona organizirati prevoz na delo in z dela, sicer izgubi pravico do nadomestila, ki ga prejema, ker zaradi višje sile ne more opravljati dela.
      Nov 24. člen se tako glasi:
    2. člen
      (pravice in obveznosti delavcev)
      (1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
      str. 3
      (2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje. Bolniška odsotnost in letni dopust ne pomenita prekinitve čakanja na delo.
      (3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
      (4) Če delodajalec v času trajanja izjemnih razmer zaradi posledic virusa, delavca pozove k koriščenju letnega dopust, mora delavec izrabiti celoten preostali letni dopust iz preteklega koledarskega leta in letni dopust tekočega koledarskega leta, vendar največ v obsegu 1/3 celotnega letnega dopusta delavca tekočega koledarskega leta. Pred tem mora delodajalec delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto. Delavec ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Delodajalec je upravičen do delnega povračila nadomestila za koriščenje letnega dopusta delavca v višini povračila, do katerega bi bil upravičen, če bi bil delavec na začasnem čakanju na delo v skladu s tem zakonom.
      (5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v skladu z odločitvijo iz prvega odstavka 7. člena tega zakona. V pisnem napotilu določi čas začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo, ter višino nadomestila plače.
      (6) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi ustavitve javnega prevoza, si mora v roku 5 dni od uveljavitve zakona organizirati prevoz na delo in z dela, sicer izgubi pravico do nadomestila, ki ga prejema, ker zaradi višje sile ne more opravljati dela.
      Obrazložitev k 24. členu:
      V drugem odstavku predlagamo, da se določba spremeni tako, da ima delavec v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu in ne sedem zaporednih dni. Podjetja imajo različno organizirane delovne procese in zato je večja fleksibilnost pri prekinitvah čakanja nujna. V nekaterih podjetjih bo na primer potreba, da se delavec vrne enkrat na teden vsak teden, da opravi nujna dela (prevzem pošte, vzdrževanje objekta/strojev). Potrebe v podjetjih bodo različne, zato je smiselno, da se minimalno nujno prisotnost na delu ne omejuje na zaporedne dni.
      V četrtem odstavku predlagamo nov ukrep, ki bo omogočal delodajalcem enostransko odreditev koriščenja letnega dopusta v omejenem obsegu. V primeru, ko bodo delavci na čakanju na delo daljše časovno obdobje, v tem času ne bo prihajalo do koriščenj letnih dopustov. Nastala bo situacija, ko bodo po daljšem obdobju izredne razmere prenehale, podjetja se bodo končno spravila v tek, ponovno vzpostavila delovni proces v polnem obsegu, delavci pa bodo imeli še po več dni starega letnega dopusta, ki ga bodo morali porabiti do 30. junija. To bo ponovno povzročilo motnje in zaostanke v delovnem procesu v ključnih prvih mesecih po prenehanju izrednih razmer. Predlagamo, da se kot enega izmed ukrepov delodajalcem omogoči enostranska odreditev izrabe starega letnega dopusta ter 1/3 odmerjenega letnega dopusta delavca iz tekočega leta. S tem ukrepom se podjetjem omogoči, da se bodo hitreje in lažje postavila na noge,
      str. 4
      vzpostavila delovni proces v polnem obsegu ter začela nadomeščati izgube. Predlog se daje z namenom lažje organizacije dela po prenehanju izrednih razmer in posledično hitrejšega okrevanja gospodarstva.
      Predlagamo nov šesti člen, ki določa obveznost delavca, da si mora v roku 5 dni od uveljavitve zakona organizirati prevoz na delo in z dela, sicer izgubi pravico do nadomestila, ki ga prejema, ker zaradi višje sile ne more opravljati dela. Od uvedbe ukrepa ukinitve javnega potniškega prevoza je minilo že dva tedna. Trenutno še ostaja v veljavi dovoljenje za gibanje skupin sodelavcev do največ pet ljudi, če uporabljajo skupni osebni transport za prevoz na delo ali z njega. V skladu s tem, so si delavci dolžni v roku 5 dni od uveljavitve zakona organizirati prevoz na delo in z dela.
      K členu 25
      Za besedo Sloveniji se brišejo besede »ki izpolnjuje pogoje iz 23. člena tega zakona in«.
      Nov 25. člen se tako glasi:
    3. člen
      (upravičeni delodajalec)
      Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.
      Obrazložitev k 25. členu:
      Ni jasno, katere pogoje mora izpolnjevati delodajalec, da je upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela. V 25. členu je zapisano, da mora izpolnjevati pogoje iz 23 člena, vendar 23. člen določa časovno omejitev za začasno čakanje na delo. Če so mišljeni pogoji iz 2. odstavka 22. člena (do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019), predlagamo, da se to besedilo črta. Poudarjamo, da za upravičenost do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela, ne sme biti nobenih pogojev, saj je razlog za nezmožnost prihoda na delo zunanji dogodek, na katerega delodajelec ni mogel vplivati in ki nima nobene povezave s poslovanjem podjetja. Potrebno je upoštevati tudi, da ta zakon zvišuje višino nadomestila zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ki jo določa ZDR-1, s 50% osnove na 80%. V kolikor bi bili za povračilo nadomestila postavljeni dodatni pogoji, bi ta zakon postavljal v slabši položaj podjetja, ki ne bi bil upravičena do povračila nadomestila, delavcem pa bi vseeno morala plačati 80% nadomestilo zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi višje sile. To pa zagotovi ni (in ne sme biti) namen interventnega zakona.
      K členu 26
      Črta se drugi odstavek.
      str. 5
      Nov 26. člen se glasi:
    4. člen
      (višina nadomestila plače)
      (1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
      Obrazložitev k 26. členu:
      Drugi odstavek 26. člena je določal, da nadomestilo plače za čas čakanja na delo in ko zaradi višje sile delavec ne opravlja dela, ne sme biti nižje od minimalne plače. Višino vseh nadomestil sistemsko ureja Zakon o delovnih razmerjih. V določenih primerih je nadomestilo v višini 100% osnove, v drugih primerih pa je ta odstotek nižji. Vse ima svoj smisel in logiko, zakaj je tako določeno. S to določbo se v sistem plačil za delo vnesejo neenakosti. Določba nepravična z več vidikov, in sicer :
    • delavec, ki ima minimalno plačo bo prejel enako plačilo za delo v mesecih, ko ne dela kot v mesecih ko dela (vpliva demotivacijsko na povratek delavca na delo);
    • delavec, ki dela in ima minimalno plačo, bo prejel enako plačilo kot delavec, ki je na čakanju ali ne dela zaradi razlogov višje sile (vpliva demotivacijsko na delavca, ki dela);
    • delavec, ki ima plačo višjo od minimalne plače, bo prejel nadomestilo v višini 80% osnove, delavec, ki ima minimalno plačo, bo prejel nadomestilo v višini 100% osnove (vzpostavlja neenakost med delavci, ki so sicer v enakem položaju).
      K členu 29
      Spremeni se prva alineja drugega odstavka tako, da se glasi:
    • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 500 eurov ali več. Razen če je neplačilo posledica vpliva koronavirusa. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge;
      Spremeni se tretji odstavek tako, da se glasi:
      (3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži izjavo iz 25. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela razloga epidemije covid-19.
      Spremeni se šesti odstavek tako, da se glasi:
      (6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v
      str. 6
      osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
      Nov 29. člen se tako glasi:
    1. člen
      (postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače)
      (1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.
      (2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka ne more uveljavljati delodajalec:
    • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 500 eurov ali več. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge;
    • ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost;
    • če je nad njim uveden postopek stečaja.
      (3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na delo delodajalec priloži izjavo iz 25. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz razloga epidemije covid-19.
      (4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, delodajalec priloži izjavo iz 25. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti delavcev zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.
      (5) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz državnega proračuna v letu 2019.
      (6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pravico do povračila nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.
      (7) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem dni s sklepom.
      (8) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok Republike Slovenije za zaposlovanje za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev
      str. 7
      pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
      (9) Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
      (10) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.
      (11) Določbe glede povračila nadomestila plače iz tega člena se smiselno uporabljajo tudi za delno povračilo nadomestila plače v primerih, ko delavec zaradi višje sile ne opravlja dela.
      Obrazložitev k 29. členu:
      V drugem odstavku predlagamo spremembo pogojev, v primeru katerih delodajalec ne more uveljavljati pravice do nadomestila. Pri pogoju izpolnjevanja obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, naj se upošteva kriterij, če vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti na dan vloge znaša 500 eurov ali več. Prav tako naj se šteje, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz te alineje, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge. Namen zakona je ohranjanje delodajalcev v stanju pred izbruhom epidemije. Ukrepi naj bi zajeli najširši obseg upravičencev. Pri dokazovanju neplačanih zapadlih obveznosti do FURS-a pogosto prihaja do težav z dokazovanjem na presečni datum zaradi zamikov pri knjiženju. Zato bi bilo smiselno, da se določi nek minimalni znesek, ki se pri preverjanju pogoja ne upošteva. Glede na to, da gre za interventne ukrepa, naj ne bo namen zakona, da sankcionira delodajalce, ki so pred petimi leti imeli težave s poslovanjem, sedaj pa že štiri leta poslujejo dobro. Zato je rok ta preverjanje predloženih obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih pet let predolg in za interventni zakon neprimeren. Predlagamo, da se ta rok skrajša na eno leto.
      V tretjem odstavku predlagamo, da se zapiše, da je potrebno vlogi priložiti dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela razloga epidemije covid-19 in ne iz poslovnega razloga.
      V šestem odstavku naj se kot obdobje, za katerega je upravičen do povračila nadomestila plače delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na delo, oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred uveljavitvijo tega zakona, določi obdobje od 13. marca 2020 in ne od 1. aprila 2020. S tem se pravica do koriščenja ukrepa poenoti s pravico, ki je določena v 2. odstavku 28. člena. Po tem členu so delodajalci za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so zanje upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja. Predlagamo, da se poenoti obdobje upravičenosti za oba ukrepa na način, da sovpada z datumom razglasitve epidemije. Delodajalec bo obe pravici lahko črpal za iste delavce, zato je smiselno, da sta obe obdobji enaki.
      K členu 31
      str. 8
      Spremeni se drugi odstavek, tako da se glasi:
      (2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, pri čemer morajo biti delavci, ki so na čakanju ustrezno usposobljeni za opravljanje dela, za katerega se odreja nadure.
      Spremeni se tretji odstavek tako, da se glasi:
      (4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi.
      Nov 31. člen se tako glasi:
    1. člen
      (obveznosti delodajalca)
      (1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu s 29. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače.
      (2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo, pri čemer morajo biti delavci, ki so na čakanju ustrezno usposobljeni za opravljanje dela, za katerega se odreja nadure.
      (3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem prenehanja odsotnosti.
      (4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi.
      (5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom, mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, v obdobju:
    • prejemanja sredstev in
    • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
      Obrazložitev k 31. členu:
      Prepoved nadurnega dela je potrebno konkretizirati. V praksi so zlasti proizvodni procesi mnogokrat tako dinamični, da je institut nadurnega dela edini možen instrument za sprotno pravočasno reagiranje na trenutne potrebe. Aktivacija delavcev, ki so na čakanju na delo nikakor ne more nadomestiti in adekvatno zamenjati delavcev, katerih nadurno delo je potrebno. Konkretno se lahko zgodi, da bodo na čakanju samo režijski delavci, v proizvodnji pa bo zaradi nujnih dodatnih naročil glavnih artiklov obvezno nadurno delo upravitelja zahtevnih strojev ali vodenja proizvodnje. Za tovrstno dodatno delo aktivacija delavcev na čakanju nikakor ni ustrezna. Ta določba je neživljenjska in jo je nujno črtati.
      Predlagamo, da se v četrtem odstavku določi vračilo sredstev v primeru nespoštovanja določb iz prvih dveh odstavkov tega člena z zamudnimi obrestmi in ne vračilo trikratnega zneska. V kazenskim določbah so namreč že določene tudi globe za nespoštovanje teh
      str. 9
      obveznosti. Vračilo sredstev v trikratnem znesku in še plačilo globe v višini je prekomerna sankcija za delodajalca, ki na primer ni obvestil ZRSZ z dnem prenehanja odsotnosti delavca zaradi višje sile, ampak je to storil dan kasneje.
      K členu 33
      Člen se v celoti spremeni.
      Nov 33. člen se tako glasi:
    1. člen

    (delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju, ki delajo, in krizni dodatek)

    (1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) so delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 13. marca do 31. maja. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem času v celoti plačuje Republika Slovenija.
    (2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka lahko vsakemu zaposlenemu, ki dela in je izpostavljen posebnim obremenitvam ali nevarnostim, izplačajo mesečni krizni dodatek v višini do 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. O upravičenosti posameznega delavca ali skupine delavcev do kriznega dodatka se delodajalec posvetuje s sindikatom pri delodajalcu. Če pri delodajalcu ni organiziranega sindikata, delodajalec posvetuje s svetom delavcev ali delavskim zaupnikom. Krizni dodatek pripada delavcu sorazmerno z dejansko prisotnostjo na delu.
    (3) Neposredni in posredni uporabniki državnega in občinskih proračunov niso upravičeni do ukrepov iz tega člena.
    Obrazložitev k 33. členu:
    V prvem odstavku predlagamo spremembo obdobja oprostitve plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer namesto za meseca april in maj, naj se oprostitev prizna od 13. marca dalje. V 2. odstavku 28. člena so delodajalci za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter so zanje upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače, in za delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja. Predlagamo, da se oprostitev plačila prispevkov uredi enotno za vse delavce. Smiselno je, da se za delavce, ki delajo, oprostitev prispevkov prizna z istim datumom, kot za delavce, za katere prejemajo povračilo nadomestila.
    V drugem odstavku predlagamo, da se krizni dodatek prizna samo zaposlenim, ki delajo in so izpostavljeni posebnim obremenitvam in nevarnostim. V času epidemije veliko število zaposlenih dela od doma in pri tem niso posebej izpostavljeni ali obremenjeni
    str. 10
    oziroma njihovo delo v večji meri ne odstopa od običajnega. Obstajajo delovna mesta, pri katerih se narava dela ni spremenila, pa tudi taka, kjer delavci sicer ostajajo na delovnem mestu, vendar je njihova obremenitev celo manjša kot sicer zaradi zmanjšanega obsega dela. Pri takih zaposlenih ne obstaja razlog, ki bi opravičeval izplačilo kriznega dodatka. Krizni dodatek naj pripada tistim, ki so v času epidemije delali na posebej izpostavljenih delovnih mestih oziroma imeli povečane obremenitve. O upravičenosti do dodatka odloča delodajalec, ki se je dolžan posvetovati s sindikatom pri delodajalcu oziroma svetom delavcev ali delavskim zaupnikom. Krizni dodatek se lahko izplača delavcem različno, in sicer v višini do 200 EUR in je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
    V tretjem odstavku predlagamo, da umakne omejitev, ki velja za delodajalce, ki opravljajo finančno ali zavarovalniško dejavnost, saj v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti K 66.220 spadajo tudi družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki izvajajo dejavnost zavarovalniških agentov in posrednikov. To so mikro in mala podjetja (ne gre za zavarovalnice), ki jih je prav tako prizadela epidemija COVID-19 (1.469 zavarovalno zastopniških in posredniških družb ter samostojnih podjetnikov posameznikov – 450 zastopniških družb; 920 zavarovalno zastopniških samostojnih podjetnikov; 88 zavarovalno posredniških družb in 11 zavarovalno posredniških samostojnih podjetnikov).
    K členu 56
    Spremeni se drugi odstavek tako, da se glasi:
    (2) Nadomestilo OZZ se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od 13.3.2020 uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma, če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 31. maja 2020.
    Spremeni se četrti odstavek tako, da se glasi:
    (4) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:

    • povrne delodajalcu izplačano nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za nadomestila OZZ;
    • izplača samostojnemu zavezancu nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ.
      Nov 56. člen se tako glasi:
    1. člen
      (nadomestilo v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja)
      (1) Ne glede na drugo alinejo prvega odstavka 29. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) in četrti odstavek 137. člena ZDR-1 se zavarovancem iz 28. člena ZZVZZ, ki imajo na dan uveljavitve tega zakona pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo od dela
      str. 11
      zaradi bolezni ali poškodbe v svoje breme ali v breme delodajalca (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo OZZ), ali pravico do nadomestila OZZ pridobijo po uveljavitvi tega zakona, nadomestilo OZZ krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
      (2) Nadomestilo OZZ se krije iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja od 13.3.2020 uveljavitve tega zakona do prenehanja razlogov za začasno zadržanost od dela s pravico do nadomestila OZZ, oziroma, če razlogi za to začasno zadržanost trajajo v času veljavnosti tega zakona, do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, kar ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, vendar najdlje do 31. maja 2020
      (3) Višina nadomestila OZZ znaša:
      − za delavca – v višini nadomestila, ki ga delodajalec obračuna in plača delavcu v skladu s 137. členom ZDR-1;
      − za drugega zavarovanca iz 28. člena ZZVZZ (v nadaljnjem besedilu: samostojni zavezanec) – v višini nadomestila, ki je za prvih 90 dni začasne zadržanosti od dela v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja določeno v 31. členu ZZVZZ.
      (4) Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije:
      − povrne delodajalcu izplačano nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za povračilo nadomestila OZZ;
      − izplača samostojnemu zavezancu nadomestilo OZZ v 30 dneh po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ.
      (5) Delodajalec in samostojni zavezanec vložita zahtevo iz prejšnjega odstavka v elektronski pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije najpozneje do 30. septembra 2020.
      (6) Poslovodni organ Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije lahko določi natančnejši način vlaganja zahteve iz četrtega odstavka tega člena.
      (7) Če ni s tem členom drugače določeno, se glede obračuna, izplačila in povračila nadomestila OZZ smiselno uporabljajo določbe ZZVZZ in na njegovi podlagi izdanih aktov, ki urejajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
      (8) Rok za povračilo oziroma izplačilo nadomestila OZZ iz četrtega odstavka tega člena se uporablja tudi za zahteve za povračilo oziroma izplačilo nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v skladu z ZZVZZ, ki so predloženi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije do 30. septembra 2020.
      (9) Določbe tega člena se ne uporabljajo za neposredne in posredne uporabnike proračuna Republike Slovenije.
      (10) Nadomestila OZZ se Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije povrnejo iz proračuna Republike Slovenije.
      Obrazložitev k 56. členu:
      Amandma k 2 odstavku predlaga kritje nadomestila OZZ iz sredstev obveznega
      str. 12
      zdravstvenega zavarovanja od 13.3.2020, razglasitve epidemije in ne šele 1.4.2020. S tem so poenoteni roki uveljavljanja vseh finančnih sofinansiranj, saj so vsi vezani na obdobje od razglasitve in trajanja epidemije. Trajanje je omejeno do prenehanja razlogov za ukrepe iz tega zakona, vendar najdlje do 31. maja 2020. To dejstvo ugotovi Vlada Republike Slovenije s sklepom in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
      Amandma k 2.odstavku je predlagam zato, da poenoti rok povrnitve izplačanega nadomestila delodajalcu in samostojnemu zavezancu, tako, da za oba velja rok 30 dni po predložitvi njegove zahteve za izplačilo nadomestila OZZ.
      K členu 99
      Spremeni se prvi odstavek tako, da se glasi:
      (1) Subjekti, ki so uveljavili:
    • povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz poglavja 1.1. tega zakona,
    • povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela iz poglavja 1.1. tega zakona,
    • oprostitev plačila prispevkov po 22., 25. in 33. členu tega zakona ali
    • izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
      morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona dalje prišlo do izplačila dobička v letu 2021 za poslovno leto 2020 ali nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
      Nov 99. člen se tako glasi:
    1. člen
      (skupni pogoj za določena upravičenja in nadzor)
      (1) Subjekti, ki so uveljavili:
    • povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz poglavja 1.1. tega zakona,
    • povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela iz poglavja 1.1. tega zakona,
    • oprostitev plačila prispevkov po 22., 25. in 33. členu tega zakona ali
    • izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka
      morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona dalje prišlo do izplačila dobička v letu 2021 za poslovno leto 2020 ali nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.
      (2) Subjekt, ki je uveljavil upravičenja po tem zakonu in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njihovo pridobitev, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije in znesek prejete pomoči vrne na podlagi ugotovitvene odločbe v roku 30 dni.
      (3) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka tega člena izvaja Finančna uprava Republike Slovenije.
      Obrazložitev k 99. členu:
      Naknadni nadzor upravičenosti je potrebno imeti zaradi poenostavljenih postopkov. Ocenjujemo, da omejitev pri izplačilu dobička za pretekla poslovna leta (vključno z letom
      str. 13
      2019) v letu 2020 ni ustrezna, ker posega v pravico lastnika, da razpolaga s preteklim poslovnim rezultatov. Pomoč države je potrebno pogojevati z nedovoljenim izplačilom dobička za poslovno leto 2020 (v letu 2021) ter prepovedjo izplačila nagrad poslovodstvu v letu 2020 za poslovno leto 2020. S tem se ne posega retroaktivno v že sklenjene dogovore s tujimi lastniki podjetij za poslovno leto 2019.
      NOV PREDLOG
      Za 64. členom naj se doda nov 64 a. člen, in sicer:
      64 a. člen
      (povečanje državne pomoči »de minimis«)
      Skupni znesek pomoči de minimis, ki ga država dodeli enotnemu podjetju, ne sme presegati 800.000 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let.
      Obrazložitev k 64 a členu:
      SID banka ponuja gospodarskim subjektom obrestne mere in druge stroške financiranje, ki so ugodnejši kot pogoji financiranja komercialnih bank. Ta ugodnost sicer ne šteje kot neposredna državna pomoč, je pa razumljena kot dodatna pomoč, ki pa se sešteva v t.i. kvoto de minimis. Po trenutno veljavni regulativi je le-ta omejena na vrednost 200.000 EUR za podjetje oziroma za skupino podjetij. K tej skupni vsoti štejejo tudi manjše vrednosti, kot so spodbude za zaposlovanje. Poleg tega se vsota akumulira skozi več let. Predlagani ukrepi Vlade za pomoč gospodarstvu zaradi koronavirusa vključujejo tudi ugodne likvidnostne vire SID banke za premostitev in odpravo posledic korona krize po ugodni obrestni meri, ki pa gredo v kvoto de minimis. Podjetja, ki so v zadnjem obdobju koristila razvojna sredstva SID banke, so obstoječi limit praktično že dosegla in so v položaju, ko ne bodo mogla črpati virov SID banke za premostitev in/ali odpravo posledic korona krize.

    Pripravila: Gospodarska zbornica Slovenije

    VIR: https://www.gzs.si/Portals/Portal-Mediji/Vsebine/mediji/

     Čakanje zaposlenega na domu zaradi korona virusa

    Z namenom ohranitve delovnih mest pri delodajalcih, ki jih je izbruh okužb z virusom SARS-CoV-2 najbolj poslovno prizadela, je vlada sprejela Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Del tega zakona je tudi subvencionirana napotitev zaposlenega na čakanje na delo doma.

    V tem trenutku je zakon še v procesu sprejemanja in še ne velja, se pa pričakuje, da bo pričel veljati kmalu.

    V nadaljevanju bomo preverili, katera podjetja bodo upravičena do pomoči in pod kakšnimi pogoji.

    Namen financiranja povračila

    Delodajalci imajo že po določilih Zakona o delovnih razmerjih možnost, da z namenom ohranitve zaposlitve pisno napotijo svoje zaposlene na čakanje na delo doma.

    Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi posledic epidemije COVID-19, pa država v izrednih razmerah to povračilo v celoti financira. Seveda, v kolikor bo delodajalec za sofinanciranje zaprosil.

    Kateri delodajalci so upravičeni do pomoči?

    Za financiranje nadomestila plače zaposlenim bodo lahko zaprosili:

    1. delodajalci, ki niso:

    • neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
    • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.

    2. ki jim bodo po njihovi oceni:

    • prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in
    • v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

    V primeru, da ob predložitvi letnih poročil za leto 2020, zgornji dve navedbi ne bosta izkazani, bo moral delodajalec pomoč vrniti.

    Nadomestilo za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela:

    Delodajalci bodo lahko uveljavljali tudi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela:

    1. če bodo izpolnjevali zgoraj navedene pogoje in
    2. če bodo izjavili, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo plače.

    Kateri delodajalci niso upravičeni do pomoči?

    Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače ne more uveljavljati delodajalec:

    • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane

    zapadle obveznosti na dan vložitve vloge.

    Kot neizpolnjevanje pogoja se šteje tudi če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge;

    • ki v zadnjih treh mesecih pred mesecem napotitve na začasno čakanje na delo ni redno izplačeval plač oziroma prispevkov za socialno varnost;
    • če je nad njim uveden postopek stečaja.

    Do kdaj lahko traja napotitev?

    Delodajalec lahko posameznega delavca, s financiranjem s strani države, napoti na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.

    Obveznosti zaposlenega na čakanju

    Napoteni zaposleni ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen, tistih, ki jih posebej opredeli ta zakon. Tako ima denimo še vedno pravico do stavke, zanj še vedno velja prepoved konkurenčne dejavnosti, obveznost varovanja poslovne skrivnosti, nima pa pravice do povračila stroškov (malice, prevoza), če ti stroški ne nastanejo.

    Delavec se mora na zahtevo delodajalca vrniti na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu, denimo ob dodatnih naročilih, povečanju potreb, ipd. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje, čas, ko se delavec začasno vrne na delo, pa se ne upošteva v čas subvencioniranega čakanja na delo.

    Višina povračila, ki pripada delavcu

    V primeru čakanja na delo ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80% osnove.

    Nadomestilo plače delavca, ki ne opravlja dela zaradi višje sile, ne sme biti nižje od minimalne plače in ne višje od povprečne plače v Republiki Sloveniji.

    Osnova predstavlja povprečno mesečno plačo za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti.

    Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

    Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.

    Nadomestilo za bolniško odsotne, invalide, starše

    Delavcem odsotnim z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, ki jim pripada nadomestilo že na tej osnovi, nadomestilo za čakanje na delo doma za ta čas ne pripada.

    Delavci, ki delajo krajši delovni čas na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu.

    Povračilo nadomestila

    Država bo delodajalcem v celoti povrnila nadomestilo plače, zmanjšanega za prispevke. Te bo v celoti krila država RS.

    Delodajalci bodo za zaposlene opravičeni plačila prispevkov za obdobje od 13. marca do 31. maja 2020.

    Nadomestila plače za zaposlitve, ki so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna preko posebnih programov, so financirane le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo.

    Postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače

    Delodajalec, ki bo želel uveljavljati povračilo nadomestila, to stori uveljavi z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje.

    Vlogo je potrebno oddati oddati v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31. maja 2020.

    Delodajalci, ki do delavce napotili na čakanje na delo od doma že prej, a najkasneje od 1. aprila 2020, morajo vložiti vlogo v osmih dneh od uveljavitve tega zakona.

    Vlogi je potrebno priložiti:

    1. izjavo iz 25. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja,
    2. dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

    K vlogi za delavca, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, delodajalec priloži izjavo, v kateri izjavi, da delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, za katere pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni odsotnosti delavcev zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.

    Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz državnega proračuna v letu 2019.

    Rok za odločitev o vlogi

    Rok za odločitev o vlogi, s strani zavoda, je 8 dni.

    Izplačevanje nadomestila

    Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

    Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

    Obveznosti delodajalca, ki uveljavlja pomoč

    V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestilo plače.

    Delodajalec delavcem, ki niso na čakanju, ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.

    Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo mora o tem predhodno obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Prav tako mora obvestiti zavod, če delavcu preneha odsotnost iz razlogov višje sile.

    Kdaj je potrebno vrniti prejeta sredstva?

    Delodajalec bo moral vrniti sredstva, v kolikor se bo iz dejanskih kasnejših letnih poročil izkazalo, da:

    • prihodki v prvem polletju 2020 niso upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in
    • so v drugem polletju 2020 dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.

    Prav tako bo moral vrniti sredstva, če bo začel postopke likvidacije, v obdobju:

    • prejemanja sredstev in,
    • po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.

    V kolikor delavcem v obdobju prejemanja nadomestila ne bo plačeval nadomestila delavcem, če bo ostalim delavcem odredil nadurno delo, ali ne bo obveščal zavoda, bo moral prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.

    Več o tem:

    Možnosti delodajalcev glede zaposlenih v času koronavirusa

    Več o tem:

    Kdaj lahko delodajalec odredi opravljanje drugega dela?

    Kdaj lahko delavec delo opravlja delo na domu?

    Kako delodajalec poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

    Več informacij: Portal informiran.si

    VIR: https://www.mm-konto.si/aktualno/article/2020/mar/31/cakanje-zaposlenega-na-domu-zaradi-korona-virusa/

     Učinkovito upravljanje starejših zaposlenih

    Smo prejemniki priznanja SPP – Z leti še vedno Zavzeti

    Smo prejemniki priznanja SPP – Z leti še vedno Zavzeti. Ta se vsako leto podeljuje zaposlovalcem, ki pozornost namenjamo tudi starejšim zaposlenim, poznamo njihov potencial ter cenimo njihove izkušnje, znanje in delavnost.

    Priznanje smo prejeli na natečaju, ki tretje leto zapored poteka pod okriljem projekta Zlata nit v sodelovanju z Javnim štipendijskim, razvojnim, invalidskim in preživninskim skladom Republike Slovenije v okviru njihovega projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile – ASI.

    Vir: www.mediade.si|Ustvarjamopovezave.Razvijamo zvezde.

     Postopek stečaja družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)

    VPRAŠANJE:

    Prosim, če mi pojasnite, kako gre v stečaj d.o.o.? Ima dolg na davčni in terjatve do lastnika d.o.o. Ali je v tem primeru stečaj sploh možen, ker d.o.o. več ne posluje. Premoženja nima.


    PRAVNO POJASNILO:

    Namen stečajnega postopka

    Stečaj je poleg nekaterih drugih oblik prenehanja pravne osebe (izbris iz sodnega registra na podlagi ničnostne sodbe in izbris iz sodnega registra brez likvidacije v posebnih primerih) sploh edini način (poleg redne likvidacije družbe, kjer premoženje družbe ob prenehanju le-te zadošča za poplačilo vseh njenih terjatev!) tako imenovanega s strani sodišča nadzorovanega prenehanja pravne osebe, ki se po končanem stečajnem postopku izbriše iz sodnega registra in s tem preneha njena pravna subjektiviteta. Smisel in posledica z uvedbo stečajnega postopka pa je prezadolženost pravne osebe oziroma njena nelikvidnost, ko le-ta ne more več tekoče poravnavati svojih obveznosti do upnikov in ko tudi z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ni bilo mogoče zagotoviti zadosti kapitala in so vse obveznosti družbe večje od vsega njenega premoženja, ki služi poplačilu terjatev. 

    In da nekateri izmed upnikov ne bi bili v tem času favorizirani drugi pa oškodovani, so uprava družbe oziroma direktor/ji kot njen/i zakoniti zastopnik/i dolžan/i predlagati uvedbo stečajnega postopka nad takšno pravno osebo, v nasprotnem primeru lahko celo osebno odgovarja/jo upnikom, ki v stečajnem postopku niso prišli do polnega poplačila svojih terjatev. Smisel vodenja in uvedbe stečajnega postopka je torej ta, da so vsi upniki pravne osebe, ki je v stečaju, enako obravnavani in da vsi dobijo poplačan enak odstotek svojih prijavljenih in priznanih terjatev.


    Uvedbo in vodenje stečajnega postopka nad družbo z omejeno odgovornostjo ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).


    Prenehanje družbe brez stečajnega postopka

    Tudi če družba več ne posluje je uvedba stečajnega postopka smiselna, da se dokončno sodno uredijo upniško-dolžniška razmerja, družba pa se po koncu stečajnega postopka izbriše iz sodnega registra. Če pa družba zadnji dve leti ni oddala letnega poročila ali na naslovu, ki je kot sedež družbe vpisan v poslovnem registru ne posluje več ali na tem naslovu sploh ne posluje, potem pa se lahko predlaga uvedba postopka izbrisa takšne družbe iz sodnega registra brez likvidacije (brez stečaja), kar je urejeno v posebnem poglavju zgoraj navedenega postopka. 

    Takšen postopek je smiselen, če družba nima prav nobenega premoženja več, saj bi se v takšnem primeru začet stečajni postopek nad takšno družbo takoj zaključil s sklepom, v katerem bi se ugotovilo, da stečajna masa dolžnika ne zadošča niti za poplačilo stroškov stečajnega postopka.


    Začetek stečajnega postopka


    O začetku stečajnega postopka odloči sodišče na predlog upravičenega predlagatelja za začetek postopka.

    Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti:

    1. dolžnik,
    2. osebno odgovorni družbenik dolžnika,
    3. upnik, ki verjetno izkaže:

    – svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in
    – okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca,

    4. Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže:

    – terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka,
    in
    – okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca.



    Predlog za začetek stečajnega postopka mora vsebovati:

    1. identifikacijske podatke o dolžniku,

    2. opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhaja, da je dolžnik postal insolventen, in dokaze o teh dejstvih,

    3. zahtevek, da sodišče nad dolžnikom začne stečajni postopek.

    Predlogu za začetek stečajnega postopka je treba priložiti:


    1. morebitne listinske dokaze o tem, da je dolžnik postal insolventen, in


    2. dokaz o plačilu predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, razen če je predlagatelj po tem zakonu založitve predujma oproščen.

    Za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži dolžnik (v nadaljnjem besedilu: dolžnikov predlog za začetek stečajnega postopka), se ne uporabljata 2. točka prvega odstavka in 1. točka drugega odstavka predhodnega besedila.

    Predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži upnik (v nadaljnjem besedilu: upnikov predlog za začetek stečajnega postopka), mora vsebovati tudi opis dejstev in okoliščin, iz katerih verjetno izhaja, da ima terjatev do dolžnika in da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

    Upnik mora predlogu za začetek stečajnega postopka priložiti morebitne listinske dokaze o svoji terjatvi in zamudi z njenim plačilom.
    Predlog za začetek stečajnega postopka se lahko umakne do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka.


    Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.

    Prvi odstavek se smiselno uporablja tudi za predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži osebno odgovorni družbenik dolžnika.

    Domnevo insolventnosti iz prvega odstavka lahko izpodbija samo družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik.

    Družbenik dolžnika ali dolžnik, če je predlog za začetek stečajnega postopka vložil njegov osebno odgovorni družbenik, lahko izpodbija domnevo insolventnosti iz prvega s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.


    Sodišče mora dolžniku v treh delovnih dneh po prejemu vročiti upnikov predlog za začetek stečajnega postopka in ga opozoriti na pravne posledice, če se ne bo odzval oziroma odgovoril na upnikov predlog.

    Dolžnik lahko v 15 dneh po prejemu upnikovega predloga za začetek stečajnega postopka ugovarja, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstaja.

    Če dolžnik izjavi, da z upnikovim predlogom za začetek postopka soglaša, ali če v 15 dneh po prejemu ne vloži niti ugovora iz prejšnjega odstavka niti zahteve za odložitev odločanja o uvedbi stečajnega postopka, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen.

    Več informacij: Pravno pojasnilo pripravil:Vinko Berginc, univ. dipl. prav. 090 30 60

    VIR: http://www.pravnitelefon.si/pravna-podrocja/izvrsbe-terjatve-in-stecaji/postopek-stecaja-druzbe-z-omejeno-odgovornostjo-doo

     Spremenjene okoliščine, nemožnost izpolnitve obveznosti in višja sila v času epidemije virusa corona (Covid-19)

    Sklenjene pogodbe je treba izpolniti, kot se glasijo, razen …


    Izjemoma zakonodaja omogoča, da stranka svoje pogodbene obveznosti ne izpolni in zahteva, da se sklenjena pogodba razveže, kar pomeni, da njeni pravni učinki prenehajo. Če se nasprotna stranka z razvezo pogodbe ne strinja, se lahko prva stranka obrne na sodišče in zahteva, da pogodbo razveže sodišče.

    Govorimo o t.i. spremenjenih okoliščinah, ki jih slovenski Obligacijski zakonik opredeljuje kot:

    • okoliščine, ki nastanejo po sklenitvi pogodbe;
    • otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke ali pa se se zaradi njih ne da doseči namena pogodbe;
    • zaradi njih pogodba očitno ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank in bi bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti jo v veljavi takšno, kakršna je;
    • stranka, ki se nanje sklicuje, teh spremenjenih okoliščin ob sklenitvi pogodbe ni mogla predvideti, po sklenitvi pa se jim ni mogla izogniti oziroma odkloniti njihovih posledic.


    Sodna praksa je dodala dodaten pogoj, da gre za zunanje okoliščine, ki so neodvisne od volje oziroma ravnanja stranke, ki se na spremenjene okoliščine sklicuje.

    Dodatna pravila glede spremenjenih okoliščin so:

    • stranka se nanje ne more sklicevati, če so spremenjene okoliščine nastopile po izteku roku, v katerem bi morala izpolniti svojo obveznost (ne glede na to, ali je obveznost že izpolnila ali pa je z izpolnitvijo v zamudi);
    • Pogodba se ne razveže, če nasprotna stranka ponudi oziroma pristane na to, da se pogodba pravično spremeni;
    • četudi se pogodba razveže, lahko sodišče naloži stranki, ki je razvezo pogodbe zahtevala, da povrne drugi stranki pravičen del škode, ki ji je zaradi razveze pogodbe nastala.

    Podjetje (ali druga oseba), ki bi želelo epidemijo virusa Covid-19 (corona) izkoristiti za razvezo ali spremembo sklenjene pogodbe, bo torej moralo zadostiti vsaj naslednjim pogojem:

    • pogodba je bila sklenjena pred izbruhom virusa ali vsaj preden je postalo očitno, da gre za epidemijo in kakšne so (lahko) njene posledice;
    • rok za izpolnitev obveznosti še ni potekel;
    • izpolnitev obveznosti je sicer še vedno mogoča, vendar pa jo epidemija objektivno otežuje (zaradi omejevanja prevozov so se npr. stroški stranke z dostavo naročenega blaga bistveno zvišali);
    • zaradi česar bo stranka z izpolnitvijo pogodbe ustvarila izgubo.

    Kaj pa če pogodbe sploh ni mogoče izpolniti?


    Posledica epidemije Covid-19 (Corona) je lahko tudi ta, da izpolnitev pogodbene obveznosti za stranko ni samo otežena, pač pa nemogoča, npr. zato, ker država prepove promet z določenimi proizvodi, ki so predmet pogodbe (izpolnitev pogodbe kasneje, po koncu prepovedi, pa za naročnika ne bi imela več smisla).

    Pravilo iz Obligacijskega zakonika določa, da v tem primeru obveznost stranke, ki je ne more izpolniti, preneha. Stranka je torej prosta svoje obveznosti, vendar pa mora dokazati “okoliščine, ki izključujejo njeno odgovornost” – dokazati bo torej morala, da je naredila ali poskusila narediti vse, kar je bilo v njeni moči (in kar bi bilo razumno), da bi obveznost izpolnila.

    S prenehanjem obveznosti ene stranke preneha tudi obveznost nasprotne stranke, npr. obveznost plačila za naročeno blago.

    Če je se nemožnost izpolnitve ene stranke nanaša le na del obveznosti (npr. ne more dostaviti dela naročenega blaga), lahko druga stranka odstopi od pogodbe, če delna izpolnitev ne ustreza njenim potrebam; sicer ostane pogodba v veljavi, druga stranka pa ima pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje svoje obveznosti (npr. plačilo le za dobavljeni del blaga).

    Če se nasprotna stranka ne strinja, je dokazno breme, da obveznosti ni bilo mogoče izpolniti, na stranki, ki se na to sklicuje.

    Neodgovornost za škodo zaradi višje sile


    Splošno pravilo je, da mora stranka, ki ni izpolnila pogodbe ali je zamudila z njeno izpolnitvijo ali katere izpolnitev je imela napake, nasprotni stranki povrniti škodo, ki ji je s tem nastala. Gre torej za primere, ko je pogodba ostala v veljavi in ni bila razvezana ali prilagojena.

    Izjema od tega pravila je t.i. višja sila: okoliščine, nastale po sklenitvi pogodbe, ki jih stranka ni mogla preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti. Tudi tu je sodna praksa dodala pogoj, da mora iti za zunanji dogodek, torej dogodek, ki ne izvira iz sfere stranke, ki se sklicuje na višjo silo.

    Ob tem je dobro poznati še eno pravilo Obligacijskega zakonika, in sicer dolžnost obveščanja nasprotne stranke. Stranka, ki se sklicuje na višjo silo, lahko vseeno odgovarja za škodo, ki je nastala nasprotni stranki zato, ker je prva stranka ni pravočasno obvestila o nastopu višje sile in posledično nasprotna stranka ni mogla ustrezno reagirati in prilagoditi svojega ravnanja, npr. pravočasno poiskati alternativnega dobavitelja blaga.

    Kaj naj torej storimo?


    Nemogoče je kar generalno reči, da predstavlja epidemija Covid-19 (Corona) primer spremenjenih okoliščin ali višje sile ali da je zaradi nje izpolnitev določene obveznosti nemogoča. Ali to drži ali ne, je odvisno od vseh okoliščin določenega primera: kdaj je bila sklenjena pogodba, za kakšno obveznost gre, kaj je stranka ukrenila, da bi se izognila njenim posledicam in podobno.

    Če ste v dvomih, ali se lahko sklicujete na insitute, opisane v tem članku, ali če se nanje sklicuje nasprotna stranka, pa ne veste, kaj storiti, pošljite sporočilo na info@jkgroup.si ali pokličite na 0590 91 794 in naj naši strokovnjaki preučijo zadevo in vam svetujejo.

    VIR: http://www.jkgroup.si/nasa-mnenja-in-nasveti/spremenjene-okoliscine-nemoznost-izpolnitve-obveznosti-in-visja-sila-v-casu-epidemije-virusa-corona-covid-19/

     Ukrepi države proti koroni: Prispevki za 2 meseca za s.p. odpisani, nadomestilo za s.p.jevce!

    Vlada je sprejela ukrepe za podjetja in s.p.je, ki so namenjeni blažitvi krize. Najbolj aktualen ukrep za večino mladih podjetnikov je odpis prispevkov za s.p. za (vsaj) 2 meseca ter nadomestilo za čas izpada dohodkov v višini 490 evrov!

    Najbolj so ogroženi mali podjetniki

    Na udaru so predvsem panoge turizma, gostinstva, trgovine in predelovalne dejavnosti. To so področja, kjer se bo potreba po delavcih začasno zmanjšala, zato so ukrepi, ki bodo prispevali k lajšanju položaja delodajalcev in delavcev nujni.

    V nadaljevanju smo se posvetili najbolj pogostim primerom, s katerimi bodo v naslednjih dneh, oziroma s katerimi so ponekod že soočeni delavci in delodajalci. Preverili smo, kako smo se z novimi predpisi že nekoliko prilagodili situaciji in katere od trenutno veljavnih predpisov lahko uporabimo v primerih, s katerimi se trenutno soočamo.

    V zadnjih dneh je ogromno delodajalcev že na določen način prilagodilo svoj delovni proces. Vedno več je dogovorov o delu od doma, pogosto pa je za zagotovitev nemotenega delovnega procesa potrebno opraviti tudi dodatne delovne naloge, ki morda v prvi vrsti ne spadajo pod delo, ki ga je delavec dolžan opravljati po pogodbi o zaposlitvi.

    Ključni ukrepi so naslednji

    Ključno za s.p. (popoldanski s.p. izključeni)

    Izredno pomoč bodo prejeli vsi samozaposleni, ki bodo prek posebne izjave prijavili zmanjšanje obsega svojega posla krila znesek v višini 70% minimalne plače (cca. 490 evrov), gre za neke vrste UTD. Izjava se bo podala v elektronski obliki v kateri bo podjetnik opisal svoje stanje. Izjava bo javno objavljena ter se bo lahko preverjala s strani državnih organov.

    Prispevke za s.p. v času krize bo plačevala država, ugodnosti ostajajo kakršna so. Plačilo akontacije dohodnine ter DDPO se odloži.

    POZOR! Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 evrov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

    Ključno za podjetja (brez zavodov, društev in zbornic!)

    Vse prispevke ZPIZ (delavca in delodajalca) za delavce, ki bodo delali v času krize, bo plačevala država. Pravice iz strani zavarovanja ostajajo takšne kot so.

    Za povečevanje likvidnosti se uvede shema za odkup terjatev, ki niso bile plačane. Ukrep je namenjen preprečevanju verižne nelikvidnosti.

    Zamrzne se uveljavljanje kazni za morebitne zamude dobav pri poslovanju z državo.

    Zamrzne se plačilo davka DDPO in akontacija DDPO, ukrep velja do januarja 2021.

    Plačilni roki države se skrajšajo na 8 dni.

    Dodatno se podpre organizacije ter inštitute, ki se ukvarjajo z razvojem cepiv ter zaščitnih sredstev za preprečevanje okužb.

    Država bo krila prispevke vseh delavcev, ki so na čakanju.

    Za delavce, ki delajo, bo država (delodajalce) nagradila z 20%.

    Bolniške odsotnosti v času epidemije bo od prvega dne dalje krila zdravstvena zavarovalnica.

    Status za delavce, ki zaradi varstva otrok in podobnih razlogov ne delajo, bo enak statusu delavcev na čakanju.

    Delavec, ki izgubi službo, od prvega dne dalje prejme nadomestilo.

    Javne storitve, ki se ne izvajajo, se ne plačujejo.

    Upokojenci z najnižjimi pokojninami prejmejo solidarnostni dodatek.

    Več inormacij: Ukrepi države proti koroni

    VIRI: https://mladipodjetnik.si/novice-in-dogodki/novice/koronavirus-s-katerimi-ukrepi-bo-drzava-pomagala-podjetjem?utm_source=email&utm_medium=email&utm_campaign=koronavirus_odpis_prispevkov_za_3_mesece_in_nadomestilo&utm_term=2020-03-24

     Odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode

    Če vam zaradi trajnejše nelikvidnosti ali izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov grozi hujša gospodarska škoda, lahko zaprosite za odlog oziroma obročno plačilo dajate

    Vlogo lahko vložijo pravne osebe oziroma združenje oseb, vključno z družbo civilnega prava po tujem pravu, ki je brez pravne osebnosti; samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost.

    Vloga se lahko vloži vse od nastanka davčne obveznosti do njenega popolnega poplačila.

    Vlogo zavezanec odda:

    1. Po pošti ali na elektronski naslov finančnega urada, kjer je zavezanec vpisan v davčni register

    2. Elektronsko preko storitve elektronskega poslovanja FURS eDavki

    3. Elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki kot lastni dokument

    Obrazci:

    Odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode
    Elektronska oddaja

    Taksa: Takse ni.

    Sankcije: Sankcij ni.

    Opis:   • Odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode (Podrobnejši opis)

    Zakonodaja: • Odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode

    Novice: • Odlog oziroma obročno plačilo davka v primeru hujše gospodarske škode

    Več informacij: Odlog plačila oziroma obročno plačilo davka Vir: Državni davčni portal – e-davki

     Ukrepi na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa

    Določbe na podlagi interventnih zakonov, ki so bili sprejeti 20.3.2020
    Ukrepi so določeni v:
    – Zakonu o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju,
    – Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19)
    – Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov

    V nadaljevanju na kratko izpostavljamo konkretne ukrepe na davčnem področju:

    1. Predlaganje davčnih obračunov:

    Rok za oddajo letnega obračuna DDPO in DohDej za leto 2019 se iz 31. 3. 2020 prestavi na 31. 5. 2020, ki se zaradi nedelje izteče 1. 6. 2020. Roki za oddajo obračunov DDPO in DohDej v primeru prenehanj, statusnih sprememb ali insolventnih postopkov ostajajo enaki kot do sedaj. Zavezanci, ki imajo davčno obdobje različno od koledarskega leta, lahko predložijo davčni obračun za poslovno leto, katerega rok za predložitev se izteče v času veljavnosti tega zakona, v dveh mesecih po roku iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2.

    2. Priglasitev ugotavljanja (ali prenehanja ugotavljanja) davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

    Zavezanec lahko v obračunu DDPO ali DohDej za leto 2019 priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za leto 2020 najpozneje do 31. 5. 2020, ta rok pa se zaradi nedelje izteče 1.6.2020. Enako velja tudi za obvestilo o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

    3. Sprememba predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine ter akontacije davka od dohodkov pravnih oseb

    Poenostavitev glede na dosedanjo prakso. V času trajanja interventnega zakona k zahtevi za omenjeno spremembo akontacije ne bo potrebno prilagati davčnega obračuna za tekoče davčno obdobje pred vložitvijo vloge. Vlogi bo potrebno priložiti oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove. FURS bo pripravil obrazec za izračun ocene. Davčni zavezanec predloži zahtevo za znižanje akontacije davka kot vlogo, ki jo vloži preko eDavkov kot lastni dokument, izjemoma pa lahko tudi po elektronski pošti. V najkrajšem možnem času bo pripravljen tudi elektronski obrazec.

    4. Določitev nove zavarovalne osnove

    Zaradi prestavitve roka oddaje letnega obračuna DohDej se skrajni rok za določitev nove zavarovalne osnove prestavlja na mesec junij 2020. Nova zavarovalna osnova v letu 2020 se določi za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec junij 2020.

    5. Odlog in obročno plačilo davkov

    Zavezanec lahko z vlogo, ki jo pošlje preko eDavkov ali izjemoma preko elektronske pošte, zaprosi za odlog plačila davka za čas do dveh let ali plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije virusa COVID-19. Odlog in obročno plačilo je mogoče npr. za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna DDV, inšpekcijske odločbe, po novem pa tudi za akontacije davka in davčni odtegljaj (ne velja za prispevke za socialno varnost). V času odloga in obročnega plačila ne tečejo obresti.

    6. Letna odmera dohodnine

    Skrajni rok za izdajo informativnih izračunov dohodnine (IID) se iz 31. 5. 2020 prestavi na 30. 6. 2020. Rok za vložitev napovedi za odmero dohodnine (če zavezanec ne prejme IID) pa se iz 31. 7. 2020 prestavi na 31. 8. 2020. FURS bo fizičnim osebam brez dejavnosti izdal IID v takšnih rokih kot pretekla leta. Ker se rok za predlaganje letnih obračunov DohDej prestavi na 31. 5. 2020, bodo fizične osebe z dejavnostjo, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi dejanskih  odhodkov, prejele svoj IID do 30. 6. 2020.

    7. Davčna izvršba

    Politiko izvajanja davčne izvršbe v času epidemije virusa COVID-19 določi minister, pristojen za finance. V tem času ne teče zastaranje pravice do izterjave davkov, če davčni organ ne začne ali ne nadaljuje že začete davčne izvršbe.

    8. Odlog prispevkov za socialno varnost samozaposlenih (s.p. in druge fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, npr. novinarji, odvetniki idr. zasebniki)

    Samozaposlenim, ki nimajo drugih zaposlenih, in je ta samozaposlitev njihova edina podlaga za vključitev v obvezno socialno zavarovanje, bo zagotovljen odlog plačila prispevkov, ki zapadejo v plačilo v mesecu aprilu, maju in juniju 2020. Do odloga bo zavezanec upravičen avtomatično, kar pomeni, da mu ne bo treba vlagati vloge. Neporavnane prispevke mora upravičenec poravnati najkasneje do 31. 3. 2022. Plačilo je možno v enkratnem znesku ali obročno, pri čemer v primeru plačila vseh prispevkov do 31. 3. 2022, na zneske odloženih prispevkov ne tečejo zamudne obresti.

    8.1. Kdo ne bo upravičen do tega ukrepa?

    Do predlaganega ukrepa ne bo upravičen samozaposleni, če ima neporavnane obveznosti, ki so zapadle v plačilo do 28. 2. 2020, višje kot 50 eurov in jih ne bo poravnal do 6. 4. 2020. To pomeni, da upravičenec, ki  ima še vedno odprte obveznosti, ki so zapadle do 28. 2. 2020, lahko le-te poravna do 6. 4. 2020 in mu bo avtomatsko brez vloge odobren odlog plačila prispevkov po tem zakonu. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki.

    9. Ukrep delnega povračila nadomestila plače in izpolnjevanje REK obrazca

    Delodajalec bo pravico do povračila nadomestila plače uveljavljal z vlogo, ki jo bo vložil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Zavod bo o vlogi odločil z upravno odločbo in z delodajalcem sklenil pogodbo o delnem povračilu izplačanih nadomestil plače, če bodo izpolnjeni pogoji za delno povračilo nadomestila plače, določeni z  zakonom.

    Delodajalec mora ob izplačilu nadomestila plače, najkasneje na dan izplačila predložiti  REK-1 obrazec. Na REK obrazcu ni predvideno ločeno posredovanje podatka o tem, da bo delodajalec naknadno uveljavljal delno povračilo nadomestila plače. Pojasnjujemo, da mora za namene poročanja podatkov za oblikovanje pokojninske osnove izplačano nadomestilo delodajalec vpisati v polje M02.

    V zvezi z obračunom prispevkov od tovrstnega nadomestila plače pojasnjujemo, da se upošteva določbo četrtega odstavka 144. člena ZPIZ-2, ki določa obračun in plačilo prispevkov v primeru, ko izplačilo plače in nadomestila plače ne dosega zneska najnižje osnove za plačilo prispevkov (trenutno veljavna najnižja osnova za plačilo prispevkov znaša 1.017,23 eur).

    10. Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj zavezancev

    Tek rokov za opravljanje procesnih dejanj strank (npr. pravna sredstva) ter za izpolnitev njihovih materialnih obveznosti (plačilo davka po odločbi), se ne prekine. Ker je delovanje državnih organov oziroma organov samoupravnih lokalnih skupnosti odvisno od davčnih prihodkov, se odmera davka šteje za nujno zadevo, zato procesni roki in roki za izpolnitev obveznosti niso prekinjeni. Davčni zavezanec mora poravnati obveznost v rokih, kot izhajajo iz izreka odločbe, pravna sredstva pa mora vložiti v rokih, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu.

    Navedeno velja za redne odmere (npr. odmere na podlagi napovedi, informativni izračun dohodnine, odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, itd). V primeru izvajanja postopkov naknadnega nadzora (npr. davčni inšpekcijski nadzor), ki niso nujni, pa praviloma veljajo pravila iz prvega in drugega odstavka 6. člena Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19). To pomeni, da v času trajanja izrednih ukrepov, ne tečejo procesni in materialni roki.

    Več informacij: ukrepi na davčnem področju

    VIR: Finančna uprava RS

     UVELJAVLJANJE PRAVIC IN OBVEZNOSTI IZ DELOVNEGA RAZMERJA V ČASU POSEBNIH OKOLIŠČIN ZARADI ZMANJŠANJA ŠIRJENJA KORONAVIRUSA SARS-CoV-2

    16.03.2020

    Dnevno prihaja do okužb s korona virusom tudi v Republiki Sloveniji. Ker želimo tudi mi pomagati pri preprečevanju širjenja okužb, smo dne, 13.03.2020 sprejeli naslednje ukrepe:

    • naše stranke naprošamo, da uporabljajo sodobne elektronske poti za opravljanje računovodskih storitev, 
    • če želite opraviti katerokoli drugo storitev v prostorih računovodstva, vas prosimo, da se na obisk predhodno najavite preko elektronske pošte:   simona@interfin.si 

    Uvod

    Ta dokument vsebuje pojasnila, ki se nanašajo na:

    • najpogostejša vprašanja in odgovore (poglavje 2),
    • splošno ureditev odrejanja dela na domu in drugega dela (poglavja 3 do 6),
    • možnost enostranskega odrejanja drugega dela in dela na domu v primeru izjemnih okoliščin (poglavje 7),
    • izrabo letnega dopusta in kolektivnega dopusta (poglavje 8),
    • čakanje na delo doma (poglavje 9),
    • odsotnost z dela zaradi varstva otroka zaradi zaprtja vrtcev in šol (poglavje 10)
    • neplačano odsotnost z dela (poglavje 11) ter
    • dodatne informacije Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki se nanašajo na nadomestilo zaradi odsotnosti z dela (poglavje 12).

    Najpogostejša vprašanja in odgovori

    Kako naj ravna delavec, ki zaradi zaprtja vrtcev in osnovnih šol ne more zagotoviti varstva otroka?

    Delavec (eden od staršev) je v takšnem primeru upravičen do odsotnosti z dela, upravičen je do nadomestila v višini 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače.

    Upravičenost odsotnosti z dela zaradi nemožnosti opravljanja dela zaradi varstva otroka zaradi zaprtja vrtcev in osnovnih šol je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera (možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, ali gre za otroka do vključno 5. razreda osnovne šole, možnost ustreznejše razporeditve delovnega časa, ali ne velja omejitev odsotnosti z dela zaradi nujne prisotnosti na delovnem mestu, npr. zdravstveni delavci).

    Na podlagi odredbe ministra pristojnega za zdravje bo tudi v času prepovedi zbiranja ljudi v vrtcih in šolah organizirano nujno varstvo otrok staršev, ki morajo opravljati delovno obveznost na delovnem mestu v sektorjih kritične infrastrukture ali na področju nacionalne varnosti, do vključno 5. razreda osnovne šole, in sicer na podlagi odločitve pristojnega poveljnika Civilne zaščite po posvetovanju z županom. Podrobneje.

    Ali lahko delodajalec od delavca zahteva, da v primeru, ko delavec ostane doma zaradi varstva otroka ali zaradi nemožnosti zagotavljanja dela, koristi letni dopust?

    Enostransko odrejanje letnega dopusta je v nasprotju z zakonom. Delodajalec odobri letni dopust v skladu z dogovorom z delavcem. Podrobneje.

    Ali delodajalec lahko odredi kolektivni dopust?

    Delodajalec lahko zaradi razlogov, ki so povezani z delovnim procesom, odredi kolektivni letni dopust, vendar le v omejem obsegu, tako da se v določenem obsegu izrabe letnega dopusta primarno upoštevajo tudi potrebe na strani delavca (možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti). Podrobneje.

    Ali lahko delodajalec odredi izredni (neplačani) dopust? Za koliko dni? Koliko časa?

    Delovna zakonodaja ne ureja izrednega (neplačanega) dopusta. Neplačani dopust predstavlja odsotnost z dela zaradi interesa delavca, zato ga ni dopustno odrediti iz razlogov, ki so na strani delovnega procesa. Podrobneje.

    Kakšna je vsebina odreditve dela na domu? Ali naj se odredba o delu na domu nanaša na posameznega delavca ali se lahko nanaša na skupino delavcev?

    Delodajalec naj z odredbo o delu na domu opredeli bistvene okoliščine (razlog, vrsto dela, način spremljanja dodeljenih delovnih nalog, delovna sredstva, ki jih bo zagotovil delodajalec, dosegljivost delavca, način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi, napotke glede varnega in zdravega dela od doma). Odredba se lahko nanaša na posameznega delavca ali na skupino delavcev, pri čemer mora delodajalec zagotoviti varstvo osebnih podatkov. Podrobneje.

    Ali lahko delodajalec odredi opravljanje drugega dela zaradi izjemnih okoliščin? Ali lahko npr. odredi varnostniku na vhodu podjetja/recepciji, da obiskovalcem meri telesno temperaturo in kakšno zaščito mora zagotoviti za to delo?

    Glede na prisotnost izjemnih okoliščin je dopustno odrediti opravljanje drugega dela, vendar je delodajalec dolžan zagotoviti varno in zdravo delo tudi v izjemnih okoliščinah.

    Glede zagotavljanja zaščitnih ukrepov je treba upoštevati navodila NIJZ. Podrobneje.

    Ali delodajalec lahko odredi opravljanje dela na drugem kraju kot je kraj, kjer delavec običajno opravlja svoje delo?

    Zaradi prisotnosti izjemnih okoliščin lahko delodajalec odredi opravljanje dela na drugem kraju. Podrobneje.

    Kakšne pravice ima delavec, ki ga je delodajalec poslal z delovnega mesta domov zaradi situacije v povezavi s koronavirusom?

    V kolikor gre za situacijo nemožnosti zagotavljanja dela, lahko delodajalec odredi začasno čakanje na delo doma, delavec je upravičen do nadomestila plače v višini 80% osnove.

    V kolikor gre za navodilo delodajalca, naj delavec ostane doma v smislu navodila zdravi osebi (ker je prišel iz ogroženega območja ali bi lahko bil v stiku z okuženo osebo, pa mu ni odrejena karantena z odločbo), je upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače. Podrobneje.

    Temeljne obveznosti delavca in delodajalca v delovnem razmerju

    Delavec je v skladu z ureditvijo v Zakonu o delovnih razmerjih1 (v nadaljevanju ZDR-1) dolžan opravljati delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, pri čemer mora upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Na drugi strani pa je temeljna obveznost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se z delavcem dogovorila v pogodbi o zaposlitvi in mu, v kolikor ni drugače dogovorjeno, zagotovi vsa potrebna sredstva in delovni material, da lahko nemoteno izpolnjuje svoje obveznosti (33., 34., 35 in 43. člen ZDR-1).

    Sprememba ali sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi zaradi spremenjenih okoliščin (49. člen ZDR-1)

    Če se tekom trajanja delovnega razmerja bistveno spremenijo okoliščine, ki so obstajale ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, lahko predlaga spremembo ali sklenitev nove pogodbe katera koli stranka. Vendar pa se pogodba lahko spremeni oziroma nova pogodba velja le, če v to privoli tudi nasprotna stranka. To pomeni, da enostransko, neodvisno od volje druge stranke, ni mogoče doseči spremembe pogodbe o zaposlitvi. Ob tem velja poudariti, da ZDR-1 naziv delovnega mesta oziroma vrsto dela ter kraj opravljanja dela šteje za tako pomembne okoliščine, da je v primeru spremembe teh okoliščin potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi, ki velja ob soglasju volj obeh strank.

    Pogodba o zaposlitvi za delo na domu kot oblika fleksibilne zaposlitve (ZDR-1 členi od 68 do 72)

    Upoštevaje navedeno zakonsko ureditev delodajalec delavcu ne more enostransko odrediti dela na domu, lahko pa mu glede na spremenjene okoliščine ponudi novo pogodbo o zaposlitvi za delo na domu, ki velja, če nanjo delavec pristane. Bistveno pri tej fleksibilni obliki zaposlitve je ta, da delavec opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven prostora delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita o delu na domu za celotno trajanje delovnega časa, kar pomeni, da delavec delo opravlja samo na domu oziroma v prostorih po svoji izbiri. Možna pa je tudi pogodba o zaposlitvi za delo na domu, v kateri je določeno, da delavec opravlja delo na domu le del delovnega časa, npr. nekaj dni v tednu, posamezen dan v tednu ali nekaj ur.

    S pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na domu se uredijo pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. Izrecno je določeno, da ima delavec pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu, pri čemer se višina nadomestila določi s pogodbo o zaposlitvi. Delavec, ki opravlja delo na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri v dogovoru z delodajalcem, ima enake pravice kot delavec, ki dela v delovnih prostorih delodajalca, vključno s pravico do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja.

    O nameravanem organiziranju dela na domu je dolžan, pred začetkom dela delavca, delodajalec obvestiti inšpekcijo za delo (četrti odstavek 68. člena ZDR-1). Inšpektor za delo delodajalcu prepove organiziranje ali opravljanje dela na domu, če je delo na domu škodljivo oziroma če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter v primerih, ko gre za dela, ki se ne smejo opravljati kot delo na domu, kar tako določa zakon ali drug predpis (71. člen ZDR-1).

    Delodajalec je dolžan zagotavljati varne pogoje dela na domu. Dolžnost zagotavljanja varnih razmer za delo je določena tudi v temeljnem zakonu, ki ureja varnost in zdravje delavcev, to je Zakon o varnosti in zdravju pri delu2 (v nadaljevanju ZVZD-1). Delavca, ki dela na domu, je po ZVZD-1 šteti kot osebo, ki pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na kraj, kjer delavec opravlja delo.

    Obveznost opravljanja drugega dela (33. člen ZDR-1)

    Kot je bilo že navedeno, je delavec v skladu z ureditvijo v ZDR-1 dolžan opravljati delo, za katerega se je dogovoril s pogodbo o zaposlitvi, do spremembe delovnega mesta pa lahko pride le na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi. Upoštevaje pogodbeni koncept delovnega razmerja delodajalec ne more enostransko posegati v pogodbo in spreminjati dogovorjenih sestavin, kar pomeni, da delavca tudi ne more enostransko »razporediti« na drugo delovno mesto.

    Med trajanjem delovnega razmerja pa lahko nastopijo okoliščine, zaradi katerih bi bilo začasno potrebno, da delavec opravlja drugo delo in ne le tisto, ki ga ima določenega v pogodbi o zaposliti. Novejše kolektivne pogodbe dejavnosti praviloma vsebujejo določbo o začasnem opravljanju drugega dela in pri tem določajo dopustne razloge za odrejanje drugega dela, časovno omejitev takšnega dela, plačo, ki pripada delavcu v tem času, in druge pogoje za takšno delo.

    Možnost, da delodajalec delavcu izjemoma začasno odredi opravljanje drugega dela, določa tudi ZDR-1 v tretjem odstavku 33. člena, kar omogoča večjo notranjo prožnost tudi pri delodajalcih, za katere ne velja nobena kolektivna pogodba oziroma jim nobena kolektivna pogodba ne zagotavlja te možnosti.

    Glede na to, da gre pri enostranskem odrejanju drugega dela za izjemo od siceršnjega pogodbenega urejanja delovnih razmerij, ZDR-1 z več vidikov omejuje to možnost. Natančno so določeni namen odreditve drugega dela (ohranitev zaposlitve oziroma zagotovitev nemotenega poteka delovnega procesa) in razlogi, ko je to dopustno (začasno povečan obseg dela na drugem delovnem mestu oziroma pri drugi vrsti dela, začasno zmanjšanje obsega dela na delavčevem delovnem mestu oziroma v okviru njegove vrste dela in nadomeščanje začasno odsotnega delavca). Opredeljeno je, kakšno delo je delavec dolžan opravljati (ustrezno delo, kot je opredeljeno v četrtem odstavku 33. člena, delavec pri manjšem delodajalcu tudi drugo primerno delo, opredeljeno v petem odstavku), kako dolgo (največ tri mesece v koledarskem letu) in kako je z njegovo plačo (pripada mu plača, kot če bi opravljal svoje delo, če je to ugodnejše, sicer pa plača za delo, ki ga začasno opravlja). Delodajalec mora delavcu pisno odrediti opravljanje drugega dela, lahko tudi z elektronsko pošto, ki jo pošlje na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in katerega uporabo nalaga delodajalec.

    Poudariti velja, da navedena zakonska ureditev obveznosti opravljanja drugega dela, določenega v 33. členu ZDR-1, velja samo v primeru, če poseben zakon ali kolektivna pogodba ne določa drugače.

    Enostranska odreditev drugega dela je torej dopustna le znotraj zakonsko oziroma s kolektivno pogodbo določenih omejitev. V vseh drugih primerih začasne ali trajne potrebe po opravljanju drugega dela mora delodajalec delavcu v podpis ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi.

    Obveznost opravljanja drugega dela zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1)

    Sistem urejanja delovnih razmerij omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja drugega dela oziroma na drugem kraju zaradi izjemnih okoliščin.

    Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 169. členu ureja spremembo dela zaradi naravnih ali drugih nesreč.V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, vendar le, dokler trajajo take okoliščine.

    Glede na izpostavljeno ureditev lahko delodajalec:

    1. v primeru naravnih in drugih nesreč oziroma izjemnih okoliščin, in ko
    2. so ogroženi življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca,
    3. enostransko, brez soglasja delavca, odredi drugo delo in/ali kraj opravljanja dela (npr. delo na domu),

    dokler trajajo takšne okoliščine.

    Glede opredelitve pojmov, kaj so naravne in druge nesreče je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (npr. potres, poplava, zemeljski in snežni plaz, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile; glej Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami).

    Obveznost lahko traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oziroma dokler so podani pogoji po 169. členu ZDR-1 in je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna.

    Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na delo in kraj, kjer delavec opravlja delo.

    Razumljivo pa je, da v primeru, ko bi zaradi izrednih razmer in utemeljenih razlogov delodajalec moral na hitro odrediti delavcem drugo delo in/ali delo od doma ali pa bi začeli veljati izredni ukrepi na nivoju lokalne skupnosti ali države, vseh predpisanih pogojev za to obliko dela ni mogoče zagotoviti.

    Zakonodaja podrobnejših opredelitev ravnanja v tovrstnih primerih ne vsebuje, predlagamo pa, da se delodajalci pri odreditvi dela na domu v izrednih razmerah z vidika varstva pravic in obveznosti obeh strank v delovnem razmerju opredelijo do določenih tem, ki jih navajamo v nadaljevanju.

    Na katere vidike mora biti delodajalec pozoren pri odrejanju dela na domu in drugega dela

    • Primernost delovnega mesta

    Pred odločitvijo o opravljanju dela na domu mora delodajalec razrešiti vprašanje, katera so tista delovna mesta, ki jih je sploh mogoče opravljati na domu. Delavec namreč lahko na domu opravlja le delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca. Na domu se nemore opravljati delo:

    • ki je škodljivo ali če obstaja nevarnost, da postane škodljivo za delavce, ki delajo na domu, ali za življenjsko in delovno okolje, kjer se delo opravlja, ter
    • v primerih, ko to prepoveduje poseben zakon ali drug predpis.
    • Vidik delovnega časa

    ZDR-1 določa, da se delavec in delodajalec glede delovnega časa, nočnega dela, odmora, dnevnega in tedenskega počitka lahko dogovorita ne glede na minimalne standarde, ki jih v zvezi s tem določa ZDR-1, če:

    • delovnega časa ni mogoče vnaprej razporediti oziroma
    • si delavec lahko razporeja delovni čas samostojno

    ter pod pogojem, da sta delavcu zagotovljena varnost in zdravje pri delu.

    Pri samoorganizaciji delovnega časa ter s tem tudi odmorov in počitkov je torej delavec dolžan spoštovati pravila o varnosti in zdravju pri delu in si delovni čas organizirati tako, da si zagotovi ustrezne odmore in počitke.

    Ne glede na navedeno izjemo v ZDR-1 pa Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti3 (v nadaljevanju ZEPDSV) glede vodenja evidence o izrabi delovnega časa ne določa nikakršne izjeme glede dela na domu. Tako mora delodajalec tudi za delavca, ki dela na domu, med drugim v evidenco dnevno vpisovati naslednje podatke:

    • podatke o številu ur,
    • skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa,
    • opravljene ure v času nadurnega dela.

    Delavec, ki opravlja delo na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu, menimo pa, da je možen tudi poenostavljen dogovor, da delavec sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od 8 ur (polni delovni čas).

    • Zagotovitev delovnih sredstev

    Ena pomembnejših vsebin je tudi določitev, kdo bo zagotavljal material in delovna sredstva za opravljanje dela na domu ter višina nadomestila za uporabo delavčevih sredstev:

    • delovna sredstva kot so prostor, elektrika, komunikacijske povezave in podobno bo glede na njihovo naravo večinoma zagotavljal delavec. Za ta del bo skoraj vedno dogovorjeno nadomestilo.
    • glede delovnih sredstev kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol in podobno pa je možno, da jih bo zagotavljal delavec, za kar mu bo delodajalec plačal nadomestilo, bodisi da jih bo zagotovil delodajalec-v tem primeru se nadomestilo za ta delovna sredstva ne plača.
    • doreči je potrebno tudi vprašanje zagotavljanja materiala, ki ga delavec potrebuje pri svojem delu.
    • Varstvo poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov

    Priporočljivo je, da se delodajalec opredeli tudi do teh vprašanj. Mednje sodi npr. omogočanje varne povezave v omrežje oz. do informacijskega sistema delodajalca.

    • Varnost in zdravje pri delu

    Po ZVZD-1 je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo ne glede na vrsto dela delovno mesto ali kraj, kjer delavec opravlja delo. V primeru izrednih razmer, ko delodajalec na hitro odredi drugo delo ali delo na domu, pogosto ne bo uspel izvesti vseh predpisanih ukrepov na področju zagotavljanja varnega in zdravega dela, kar zajema ogled delovnega mesta na domu in izdelavo ocene tveganja ter sprejetje potrebnih ukrepov za delo na domu. Glede na to, da gre v primerih dela na domu za praviloma pisarniška dela oziroma dela z računalnikom, ni pričakovati, da bi zaradi opustitve predpisanih zahtev (izdelava ocene tveganja) lahko v kratkem času, kolikor traja takšen izredni ukrep, prišlo do škodljivih posledic za zdravje delavca. Lahko pa delodajalec izda delavcem ustrezna navodila, ki vključujejo tudi napotke glede varnega in zdravega dela od doma.

    Primer priporočene vsebine, do katere naj se delodajalec z vidika varstva pravic in obveznosti obeh strank v delovnem razmerju opredeli pri odrejanju dela na domu

    Pri obravnavi instituta dela na domu je izpostavljen le del pravic in nekaterih obveznosti delodajalca oziroma delavca pri opravljanju dela na domu, pri čemer je treba upoštevati, da gre za delovno razmerje, za katerega velja celota pravil, ki ureja tovrstno razmerje.

    Iz tega razloga strnjeno povzemamo priporočeno vsebino, do katere naj se opredeli delodajalec zlasti pri odrejanju dela na domu, ko gre za enostransko odreditev dela na domu zaradi izjemnih okoliščin (169. člen ZDR-1):

    • navedba okoliščin, ki utemeljujejo drugačno odreditev dela,
    • opredelitev dela oziroma kraja dela oziroma prostorov, v katerih se bo delo izvajalo,
    • opredelitev dela na domu, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa,
    • obseg dela (določen naj bi bil tako, da delavec, ki dela na domu, opravi enak obseg dela, kot ga opravijo delavci, ki delajo v prostorih delodajalca),
    • način spremljanja dodeljenih delovnih nalog ter rezultatov delavca oziroma poročanje delavca o tem,
    • delovni čas in poročanje delavca o evidenci delovnega časa,
    • delovna sredstva in material, ki ga zagotovi delavec oziroma delodajalec ter višina nadomestila za njihovo uporabo,
    • plačilo za delo (v mesečni bruto plači so zajete vse opravljene ure, razen v primeru, če delodajalec delavcu odredi nadurno delo),
    • dosegljivost delavca, ki dela na domu – kdaj, v katerih urah ter na kakšen način mora biti delavec dosegljiv za delodajalca ter delodajalec dosegljiv za delavca,
    • omogočanje varne povezave v omrežje delodajalca,
    • način sporočanja podatkov, ki so pomembni za izvajanje pogodbe o zaposlitvi (npr. bolezen),
    • napotki glede varnega in zdravega dela od doma.

    Predhodno navedeni obseg vsebin je smiselno uporabiti tudi pri odrejanju drugega dela zaradi izjemnih okoliščin, seveda v ustreznem obsegu, ki izhaja iz odrejenega drugega dela.

    Pojasnjujemo še, da je treba, ko se odredi delo na domu v primeru izjemnih okoliščin, smiselno uporabiti tudi določbe o obveščanju Inšpektorata RS za delo o opravljanju dela na domu. Tako je treba takoj, ko je to mogoče, Inšpektorat RS za delo obvestiti o opravljanju dela na domu. Obseg obveščanja v zakonu ni predviden, je pa smiselno obvestiti o tem, kdo delo opravlja, kakšno delo se opravlja, kje se opravlja in koliko časa je opravljanje dela predvideno. Obvešča se lahko tudi preko elektronske pošte na naslov: gp.irsd@gov.si

    Letni dopust in kolektivni dopust

    Izraba letnega dopusta (163. člen ZDR-1)

    Okoliščine, ki jih mora upoštevati delodajalec pri odločanju o času izrabe letnega dopusta določa 163. člen ZDR-1. Te okoliščine so:

    • potrebe delovnega procesa,
    • možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter
    • družinske obveznosti delavca.

    Poleg tega mora delodajalec upoštevati namen in cilj letnega dopusta ter poskrbeti za primeren način komunikacije, da se predhodno seznani oziroma posvetuje z delavcem ali njegovimi predstavniki o možnostih izrabe in okoliščinah, ki jih mora upoštevati pri izrabi letnega dopusta.

    Na vprašanje, ali je dopustno odrediti letni dopust zaradi izpada dela pri delodajalcu oziroma zaradi poslovnih razlogov, kar pomeni tudi v času, ko so izpolnjeni razlogi za odreditev začasnega čakanja na delo oziroma odrejene karantene, je mogoče odgovoriti, da je v dogovoru z delavcem mogoče dogovoriti tudi izrabo letnega dopusta, vendar mora delodajalec pri tem upoštevati navedene zahteve, ki omejujejo njegovo diskrecijo z namenom, da se letni dopust uresniči v skladu z njegovim temeljnim namenom.

    Odreditev kolektivnega dopusta

    Zaradi uresničitve potreb delovnega procesa lahko delodajalec določi tudi kolektivni dopust. Zaradi uresničitve temeljnega namena letnega dopusta pa je pri tem bistveno, da ne omeji ali negira pravice delavca do letnega dopusta zaradi potreb na njegovi strani (počitek in rekreacija ter družinske obveznosti).

    Dolžnost obveščanja delodajalca, da delavce pisno obvesti o letnem razporedu delovnega časa (v katerem je zajet tudi kolektivni dopust, v kolikor ga načrtuje) tako delavce kot sindikate pri delodajalcu je sicer določena v drugem odstavku 148. člena ZDR-1.

    Ko delodajalec pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta (torej letnega dopusta v določenem delu) primarno izhaja iz potreb delovnega procesa in ga umesti v čas, ki je v interesu delodajalca (v obdobju, ko ni dela, oziroma so prisotne težave z zagotavljanjem delovnega procesa), je bistveno, da delavcu omogoči tudi izrabo ustreznega dela letnega dopusta v času, ko se primarno upoštevajo možnosti za počitek in rekreacijo delavca in njegove družinske obveznosti in se na ta način doseže namen in cilj pravice do letnega dopusta.

    Upoštevati je namreč treba, da ima pravica do plačanega letnega dopusta upoštevaje obsežno sodno prakso Sodišča EU status temeljne socialne pravice in jo je treba šteti za posebej pomembno načelo socialnega prava Unije.

    Začasno čakanje na delo doma (138. člen ZDR-1)

    Za čas nezagotavljanja dela delavcem lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje na delo doma. V tem primeru ima delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % od osnove.

    Delodajalec bo lahko uveljavil delno povračilo nadomestil plač v skladu z Zakonom o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače (ko bo sprejet in uveljavljen).

    Odsotnost z dela zaradi varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol

    Odsotnost z dela delavca je lahko v izjemnih primerih upravičena zaradi nastanka višje sile.Po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti. Pravni standard višje sile je v obligacijskih razmerjih opredeljen z naslednjimi elementi:

    • prisotnost zunanjega vzroka,
    • nepričakovanost dogodka,
    • neizogibnost in neodvrnljivost dogodka.

    V situaciji, ko se zaradi zmanjšanja širjenja SARS-CoV-2 začasno zaprejo vrtci in osnovne šole, kar povzroči nemožnost opravljanja dela delavcev zaradi varstva otroka, se odsotnost z dela enemu od staršev lahko upraviči zaradi višje sile.

    Vsekakor pa je v vsaki posamični konkretni situaciji treba presojati prisotnost vseh elementov višje sile. Pri presoji le-teh pa je v okviru elementa neizogibnosti in neodvrnljivosti dogodka treba med drugim presoditi in upoštevati ali gre za otroka do 5. razreda osnovne šole, ki potrebuje varstvo, možnost zagotovitve varstva s strani drugega starša ali na drug ustrezen način, možnost drugačne razporeditve delovnega časa delavca itn.

    Delavec naj v primeru nemožnosti opravljanja dela zaradi varstva otrok delodajalca obvesti o vseh relevantnih okoliščinah odsotnosti.

    Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, si delodajalec in delavec tveganje delita, saj je breme nadomestila nižje kot v drugih primerih, in sicer znaša nadomestilo 50% plače oziroma najmanj 70% minimalne plače (šesti odstavek 137. člena ZDR-1).

    Neplačana odsotnost z dela

    Neplačana odsotnost (t. i. neplačani dopust, izredni dopust) je možnost odsotnosti z dela, ki je v interesu delavca, zato je delodajalec ne more odrediti enostransko. Splošna delovna zakonodaja (ZDR-1) te oblike odsotnosti ne ureja. Urejajo pa jo kolektivne pogodbe, zato je v primeru dogovora za to obliko odsotnosti z dela treba upoštevati ureditev, kot jo določa kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca. Ob tem velja opozoriti, da nekatere kolektivne pogodbe določajo, da se morata delavec in delodajalec hkrati z dogovorom o izrabi te možnosti odsotnosti dogovoriti tudi glede obveznost plačila prispevkov v primeru odsotnosti nad 30 dni.

    Dodatno – pojasnilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje glede odsotnosti z dela

    Zaradi novega koronavirusa SARS-CoV-2 je lahko delavec skladno z veljavno zakonodajo odsoten z dela.

    Odsotnost z dela ZDRAVE osebe

    Za osebe, ki prihajajo iz območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, in so zdrave in se lahko prosto gibljejo (niso v karanteni), niso potrebni posebni ukrepi. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oziroma se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če gre za odsotnost iz razlogov na strani delodajalca (navodilo delodajalca zdravi osebi), je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

    V primeru karantene, ki jo z odločbo odredi zdravi osebi minister za zdravje na predlog NIJZ, gre za osebe, ki so bile v tesnem kontaktu z okuženimi in se obravnavajo kot visoko rizične npr. družinski člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu ali druge osebe po presoji epidemiologa. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v višini kot jo določa Zakon o interventnnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače. Delodajalec pa bo lahko uveljavil delno povračilo v skladu s tem zakonom.

    Odsotnost z dela ZBOLELE oziroma OKUŽENE osebe

    V primeru izolacije, ki jo zboleli osebi odredi lečeči zdravnik, imajo zavarovanci pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.

    V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ZZZS ali zdravstvene komisije ZZZS pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

    Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od 1. delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer:

    • delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih začasne nezmožnosti delavca zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni posamezne odsotnosti z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V času daljše odsotnosti od dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;
    • v primeru tako imenovanega recidiva, to je v primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadaljnje nadomestilo plače od prekinitve dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;
    • nadomestilo plače se v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, pod enakimi pogoji kot za delavca, od 121. koledarskega dneva dalje izplača tudi v primerih nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom ter v primeru recidiva, če gre za nezmožnost za delo samostojnega zavezanca.

    Več informacij: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Nacionalni inštitut za javno zdravje

    Vir: https://www.gov.si/novice/2020-03-13-pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-razmerja-v-casu-posebnih-okoliscin/

     V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH MOGOČE TUDI IZREDNE OBLIKE DELA

    11.03.2020

    Ob pojavu novega koronavirusa v Sloveniji so na ministrstvu za delo pripravili pojasnila in priporočila delodajalcem glede odrejanja dela v izjemnih okoliščinah. V takšnih primerih lahko brez soglasja delavca odredijo tudi drugo vrsto in/ali kraj opravljanja dela, kot je določeno s pogodbo o zaposlitvi, denimo delo na domu.
    V primerih naravnih ali drugih nesreč, če se taka nesreča pričakuje ali v drugih izjemnih okoliščinah, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje delodajalca, se lahko vrsta in/ali kraj opravljanja dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi, začasno spremenita tudi brez soglasja delavca, so zapisali na ministrstvu.
    Enostransko brez soglasja delavca je tako denimo mogoče odrediti delo na domu. Vendar pa lahko obveznost traja le začasno, dokler trajajo take okoliščine oz. dokler je sprememba vrste in/ali kraja opravljanja dela nujna in potrebna. Zakon ob tem delodajalcem nalaga, da so ne glede na delo in kraj dolžni zagotavljati varne in zdrave razmere za delo.
    Pred odreditvijo dela na domu pa mora delodajalec razmisliti o nekaterih vprašanjih, med njimi o primernosti delovnega mesta, vidiku delovnega časa, zagotovitvi delovnih sredstev ter varnosti in zdravju pri delu. Priporočljivo je, da se opredeli tudi do vprašanja varstva poslovnih skrivnosti in drugih občutljivih podatkov.
    Tudi v primeru, da delavcu odredi delo na domu, mora delodajalec voditi evidenco o izrabi delovnega časa. Delavec, ki opravlja delo na domu, mora torej voditi dnevno evidenco delovnega časa ter jo posredovati delodajalcu, vendar se zdi ministrstvu smiseln tudi poenostavljen dogovor, da sporoča podatke o številu dejansko opravljenih ur dnevno le, če so te drugačne od osem ur.
    Ena pomembnejših vsebin je tudi določitev višine nadomestila za uporabo delavčevih sredstev. Delovna sredstva, kot so računalnik, mobilni telefon, tiskalnik, miza, stol in podobno, bo verjetno zagotavljal delavec, za kar mu bo delodajalec plačal nadomestilo. Doreči je treba tudi vprašanje zagotavljanja materiala, ki ga delavec potrebuje pri svojem delu.
    Na ministrstvu prav tako opozarjajo, da je treba v primeru odreditve dela na domu v primeru izjemnih okoliščin takoj, ko je to mogoče, s tem seznaniti Inšpektorat RS za delo.
    Zaradi novega koronavirusa je lahko delavec skladno z veljavno zakonodajo odsoten z dela. Obolele oz. okužene osebe imajo v primeru, da jim je zdravnik odredil izolacijo, pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v tem času od prvega dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90 odstotkov osnove. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma.
    V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci na podlagi ugotovitve zdravnika pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi zdravstvenih razlogov v breme delodajalca ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
    Za zdrave osebe posebni ukrepi niso potrebni, tudi če prihajajo z območij, kjer se pojavlja novi koronavirus. Te osebe so lahko normalno vključene v delovni kolektiv in ne potrebujejo domače samoizolacije oz. se lahko prosto gibajo. Pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov nimajo.  

    Za morebitna vprašanja pišite na mail: simona@interfin.si

     KARANTENA ALI IZOLACIJA? KDAJ SMO UPRAVIČENI DO NADOMESTILA?

    10.03.2020

    Osebe, ki prihajajo z območij z novim koronavirusom, a so zdrave, se lahko normalno vključujejo v delovni kolektiv in nimajo pravice bolniškega staleža. Če delodajalec želi, da takšna oseba ostane doma, je upravičena do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače.

    Osebe, ki prihajajo z območij, kjer se pojavlja novi koronavirus, a so zdrave, ne potrebujejo domače samoizolacije oz. se lahko prosto gibajo. Te osebe nimajo pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov, ampak morebitno odsotnost z dela ureja z delodajalcem skladno z zakonom o delovnih razmerjih. Če delodajalec odloči, da bo zdrav delavec odsoten z dela, je delavec upravičen do nadomestila v breme delodajalca v polni višini plače, ker ne dela zaradi razlogov na strani delodajalca, so navedli na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).


    NASVETI

    Kaj storiti, če pri sebi opazite bolezenske znake?

    Če pri sebi opazite bolezenske znake (vročino, kašelj, oteženo dihanje, ki je značilno za pljučnico), ostanite doma, izogibajte se stikom z drugimi ljudmi. PO TELEFONU se posvetujete s svojim izbranim osebnim zdravnikom. Če ta ni dosegljiv, pokličite najbližjo dežurno ambulanto, kjer boste prejeli nadaljnja navodila.
    Telefonske številke za informacije o koronavirusu:UKC Ljubljana: telefonski številki za osnovne informacije o koronvirusu sta 01 522 45 40 in 01 522 45 41.
    UKC Maribor: telefonska številka 031 653 929 je dosegljiva vsak dan od 07.00 do 22.00 ure.
    Splošna bolnišnica Celje: informacije dobite na 03 423 30 79, številka deluje 24 ur na dan.
    Splošna bolnišnica Jesenice: Pacienti, ki menijo, da so okuženi, naj pred vstopom v poseben zabojnik pred tamkajšnjim urgentnim centrom pokličejo 051 668 651.
    Splošna bolnišnica Brežice: kontakt v urgentnem centru ob sumu na okužbo: 07 466 82 46.
    Zdravstveni dom Nova Gorica: na voljo imajo tri nove telefonske številke za informacije v primeru suma okužbe s koronavirusom, in sicer za odrasle od ponedeljka do petka med 8.00 in 20.00 na tel. številki 051 656 580 ali 051 656 558, za otroke pa med 8.00 in 15.00 na tel. številki 051 656 509. Med vikendom pa je na voljo dežurna služba (urgenca v šempetrski bolnišnici), ki je dosegljiva na tel. številki: 05 330 11 17.
    Vsi, ki niste bolni, a bi želeli dodatne informacije glede koronavirusa, lahko pokličete NIJZ na posebno telefonsko številko 031 646 617, vsak dan med 9. in 17. uro.
    Elektronski naslov, namenjen vsem deležnikom v vzgoji in izobraževanju (ravnateljem, učiteljem, staršem in otrokom) glede preventivnih ukrepov, povezanih s koronavirusom: vprasanja.mizs@gov.si.

    Karantena ali izolacija?

    Minister za zdravje lahko na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje zdravi osebi odredi karanteno, če je bila v tesnem kontaktu z okuženimi in se tako obravnava kot visoko rizično. V teh primerih je delavec upravičen do odsotnosti z dela in do nadomestila plače v breme delodajalca po predpisih s področja delovnih razmerjih.

    Tisti, ki imajo potrjeno okužbo s koronavirusom in jim lečeči zdravnik odredi izolacijo – ta se izvaja bodisi doma ali v bolnišnici -, imajo pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače v višini 90 odstotkov od osnove. Od prvega dne to krije ZZZS. Bolniški list taki osebi izda osebni zdravnik, pri čemer se kot razlog določi izolacija.

    V ostalih primerih bolezni, ko ne gre za izolacijo, imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače zaradi odsotnosti zaradi zdravstvenih razlogov.

    Nadomestilo plače pripada zavarovancem v breme ZZZS od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi določenih okoliščin, med drugim zaradi nege ožjega družinskega člana in spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik. V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalca do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Pri tem sicer obstajajo določene izjeme.

    VIR: https://www.24ur.com/novice/slovenija/karantena-ali-izolacija-kdaj-smo-upravičeni-do-nadomestila.html

     DONACIJA ALI SPONZORSTVO? KAKŠNA JE RAZLIKA?

    09.03.2020

    Ob zaključku leta se nekateri podjetniki in podjetja odločijo, da bodo del svojega dohodka vrnili nazaj v okolje. S to gesto skrbijo za družbo in okolje, v katerem delujejo. Običajno sredstva podarijo raznim humanitarnim, zdravstvenim, športnim in izobraževalnim institucijam. V praksi so najbolj pogoste donacije in sponzorstva. Razlikovanje med donacijo in sponzorstvom je pomembno predvsem zaradi različne davčne obravnave.

    Kaj pomeni donacija in kaj sponzorstvo?

    Pojem donacije najdemo v Pravilniku o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti. Donacija je brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi, ki ga prejme zavod, ustanova, verska skupnost, zbornica, reprezentativni sindikat, od fizične ali pravne osebe, brez obveznosti vračila in se ne nanaša na plačilo za proizvode ali storitve. O donacijah govorimo takrat, ko podjetje podari denarna sredstva določeni organizaciji, brez proti usluge. Organizacija, ki prejme donacijo, nima nobene obveznosti do donatorja. Dogovor o donaciji je lahko opredeljen v pogodbi ali v drugem dokumentu. Bistveno pa je, da so iz pogodbe ali drugega dokumenta razvidni sledeči podatki:

    • naziv in status organizacije, ki donacijo prejme,
    • namen zbiranja sredstev in
    • kako bodo sredstva porabljena.

    Pojem sponzorstva je pogosto povezan s športom. Športni klubi in posamezni športniki so deležni sponzorstev oziroma finančne podpore, ki jim omogoča nadaljnji razvoj in doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Podjetja in podjetniki, ki prispevajo sredstva, oziroma sponzorji pa za odobrena sredstva zahtevajo proti uslugo, najpogosteje v obliki storitev oglaševanja in promocije. Sodelovanje med sponzorjem in športnikom oziroma športnim klubom se običajno zapiše v pogodbo, kjer se opredeli pravice in obveznosti obeh strani.

    Davčna obravnava donacij

    Davek od dohodkov pravnih oseb

    Za donatorja so donacije davčno nepriznan odhodek (30. člen ZDDPO-2). To pomeni, da podarjena sredstva ne zmanjšujejo davčne osnove za obračun davka od dohodkov pravnih oseb. Za organizacijo, ki opravlja nepridobitno dejavnost, pa prejeta donacija ni obdavčena, ob izpolnjevanju pogojev iz 9. člena ZDDPO-2 (nepridobitna dejavnost).

    Kljub temu, da donacije niso davčno priznan odhodek, pa lahko donator izkoristi olajšavo za donacije (59. člen ZDDPO-2). Donator lahko uveljavi olajšavo v višini 0,3 % obdavčljivega prihodka v posameznem davčnem letu, oz. največ v višini davčne osnove, če:

    1. donacijo izplača v denarju ali v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene in
    2. donacijo izplača rezidentom Slovenije ali rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, če so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti.

    Poleg olajšave v višini 0,3 % obdavčljivega prihodka lahko donator izkoristi še dodatno olajšavo v višini 0,2  % obdavčljivega prihodka. To velja v primeru, če donacijo izplača v denarju ali v naravi za kulturne namene ali pa gre za izplačilo prostovoljnim društvom, ki so ustanovljena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in delujejo v javnem interesu (npr. gasilci).

    Če donator zaradi premajhne davčne osnove v določenem poslovnem letu ne more v celoti uveljaviti olajšave za donacije, lahko to stori v naslednjih treh davčnih obdobjih.

    DDV

    Donacije niso predmet obdavčitve z DDV. Donacija namreč ne pomeni opravljanja storitev ali dobave blaga za plačilo (15. člen PZDDV-1). Kot smo že omenili, donator podari sredstva brez povračila v obliki dobave blaga ali opravljanja storitve.

    Davčna obravnava sponzorstev

    Davek od dohodkov pravnih oseb

    Za razliko od donacij gre pri sponzorstvih za plačilo storitev reklamiranja in promocije. Organizacija ali posameznik, ki prejme sponzorska sredstva, običajno izda račun za opravljene storitve promocije in reklamiranja. Odhodki na podlagi prejetega računa so pri sponzorju davčno priznani, če so (1. in 2. odstavek 29. člena ZDDPO-2):

    • potrebni za pridobitev obdavčljivih prihodkov,
    • neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti,
    • nimajo značaja privatnosti in
    • so v skladu z običajno poslovno prakso.

    Organizacija prejeta sponzorska sredstva obravnava kot obdavčljiv prihodek z naslova opravljenih storitev.

    Primer: Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo smuči, sponzorira lokalni smučarski klub. V zameno za sponzorska sredstva smučarski klub poskrbi za promocijo podjetja. Za opravljene storitve izstavi račun. Ali so stroški reklame in promocije na podlagi računa smučarskega kluba davčno priznani? Podjetje lahko dokaže, da so stroški promocije potrebni za pridobivanje prihodkov (prodajo smuči) in da gre za običajno poslovno prakso, zato so stroški reklame in promocije davčno priznan odhodek.

    DDV

    Sponzorska sredstva so obdavčena z DDV, saj gre za opravljanje storitev v skladu z 3. členom ZDDV-1. Organizacija, ki prejme sponzorska sredstva, izda račun za opravljene storitve promocije z obračunanim 22 – odstotnim DDV.

    Avtorica članka: Mojca Müller, preizkušena davčnica pri SIR,  ANOVA, računovodska hiša, d.o.o.

    Vir: https://www.minimax.si/blog-donacija-ali-sponzorstvo-kaksna-je-razlika/

     PRAVILNIK O UVELJAVLJANJU IZPLAČILA NADOMESTILA PLAČE IZ OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA

    09.03.2020

    Spoštovani,

    v prilogi vam pošiljamo obvestilo o novem Pravilniku o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca.

    Lepo pozdravljeni.

    Zavod za zdravstveno
    zavarovanje Slovenije

    Direkcija

    Miklošičeva cesta 24

    1000 Ljubljana

    Tel.: 01 30 77 200

    Faks: 01 23 12 182

    E-pošta: di@zzzs.si

    www.zzzs.si

    VSEM DELODAJALCEM Datum: 2. 3. 2020

    Številka: 0072-9/2013- DI/50

    ZADEVA: Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca

    Spoštovani,

    obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 12/2020 z dne 28. 02. 2020 objavljen nov Pravilnik o uveljavljanju izplačila nadomestila plače iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na zahtevo delodajalca (v nadaljevanju Pravilnik), ki je začel veljati 1. 3. 2020, razen 36. člena Pravilnika, ki ureja zaokroževanje. Ta določba se prične uporabljati šele 1. 5. 2020, saj je potrebna informacijska prilagoditev. Do takrat pa se uporablja do sedaj veljavna ureditev glede zaokroževanja.

    Novi Pravilnik najdete v povezavi:

    http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV13574

    Vsebinsko najpomembnejše določbe, ki so bile spremenjene oz. dodane so:

    Novo poglavje glede vlaganja zahtevka delodajalca za neposredno izplačilo nadomestila plače delavcu (III. poglavje Pravilnika), tako da so sedaj sistematično urejeni vsi zahtevki, ki jih delodajalec vlaga v zvezi z nadomestili plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri navedenih določbah ne gre za spremembo dosedanje ureditve, saj se je navedeno izvajalo že na podlagi ZDR-11, Pravil2 in navodila3.

    1Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16 in 15/17 – odl. US)

    2Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Uradni list RS, št. 79/94, 73/95, 39/96, 70/96, 47/97, 3/98, 3/98, 51/98 – odl. US, 73/98 – odl. US, 90/98, 6/99 – popr., 109/99 – odl. US, 61/00, 64/00 – popr., 91/00 – popr., 59/02, 18/03, 30/03, 35/03 – popr., 78/03, 84/04, 44/05, 86/06, 90/06 – popr., 64/07, 33/08, 7/09, 88/09, 30/11, 49/12, 106/12, 99/13 – ZSVarPre-C, 25/14 – odl. US, 25/14, 85/14, 10/17 – ZČmIS, 64/18 in 4/20)

    3Navodilo za izvajanje desetega odstavka 137. člena ZDR-1 – Neposredno izplačilo nadomestila plače delavcu št. 0072-9/2013-DI/9, z dne 5.7.2013, s spremembami in dopolnitvami

    • Na novo je oblikovana določba glede ponovne vložitve zahtevka za refundacijo zaradi novih dejstev ali dokazov (15. člen Pravilnika), saj je bila prejšnja formulacija nejasna. Določeno je, da delodajalec ponovno vloži zahtevek, če po že opravljenem izplačilu nadomestila plače delavcu izve za nova dejstva ali najde ali pridobi nove dokaze. Opredeljeno je tudi, kaj predstavlja nova dejstva ali dokaze, in sicer so to dejstva ali dokazi, ki so obstajali že v času prvotnega izplačila nadomestila plače, ali so nastali do 19. dne v mesecu po preteku meseca, v katerem je bil delavec začasno zadržan od dela (delodajalec v skladu s 134. členom ZDR-1 izplača plačo (in nadomestila) najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja), in bi sama zase ali v zvezi z že uporabljenimi dejstvi ali dokazili pripeljala do drugačnega obračuna nadomestila plače. Določena je tudi fikcija, da se za novo dejstvo ali dokaz vedno šteje neposredno izvršljiv pravni akt (sodba sodišča, odločba upravnega organa, sodna poravnava, itd.), s katerim je odločeno o vprašanjih, ki vplivajo na višino nadomestila plače. V navedenih postopkih ne gre za upravno odločanje, temveč za neposredno nakazilo denarnih zneskov zavarovančevemu delodajalcu – obligacijski zahtevek (Sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 362/2007), vendar je zaradi ustrezne ureditve postopka in večje jasnosti način poseganja v že zaključene postopke opredeljen analogno, kot je to določeno v ZUP1 – obnova postopka. Že do sedaj se je ne podlagi pravne razlage postopalo na enak način.

    • Prav tako je novost pri zaokroževanju (36. člena Pravilnika). Na novo je namreč dodana določba glede zaokroževanja podatkov o urni osnovi za delo (štiri decimalna mesta). Ta določba se prične uporabljati šele 1. 5. 2020, saj je potrebna informacijska prilagoditev. Do takrat pa se uporablja do sedaj veljavna ureditev glede zaokroževanja.

    Druge določbe, ki so bile še posodobljene oz. dodane:

    • Določba glede načina vlaganja refundacijskih zahtevkov (12. člen Pravilnika), katere veljavni Pravilnik ne vsebuje. Predvideno je fizično in elektronsko vlaganje, kar se v praksi že izvaja.

    • Pri obračunu nadomestila je zaradi večje jasnosti določeno, da mora delodajalec na enak način, kot obračunava plačo, obračunavati tudi nadomestilo plače, tj. če plačo obračunava na fiksen način, je potrebno tudi nadomestilo obračunati na fiksen in ne na dejanski način (24. in 25. člen Pravilnika). Sicer se je v praksi navedeno s strani delodajalcev že izvajalo.

    • Zaradi večje jasnosti je dopolnjena oz. spremenjena tudi določba gleda zastaranja (14. člen). Dodana je določba glede smiselne uporabe določb zakona, ki ureja obligacijska razmerja glede ostalih vprašanj zastaranja, ki niso urejena v Pravilniku.

    • Dodano je, da se v osnovo za odmero nadomestila plače ne všteva osnova za plačevanje prispevkov iz drugega in tretjega odstavka 55.a člena zakona, kar je sicer že opredeljeno v 8. točki 141. člena Pravil, vendar je bilo potrebno zaradi sistematičnosti to navesti tudi v Pravilniku (8. točka prvega odstavka 28.

    lena Pravilnika).

    • Z veljavno zakonodajo je usklajen izraz, ki se nanaša na način obračuna prispevkov v primeru, ko je izplačilo nadomestila nižje od najnižje osnove za odmero prispevkov – minimalna osnova (35.člen Pravilnika).

    • Na novo je oblikovana določba glede valorizacije osnove (29. člen Pravilnika), saj navedeno področje ureja ZUTPG2, kar predlog upošteva, tako da se sklicuje na ureditev v tem zakonu.

    • Dodan je tudi 7. člen, ki ureja elektronski bolniški list (e-BOL). Določba je vsebinsko enaka določbi v že sprejetih spremembah in dopolnitvah Pravil (229. in 230. člen Pravil).

    Posodobljene in preštevilčene so tudi priloge Pravilnika. Tako je posodobljena ”Preglednica po razlogih obravnave” (Priloga 4 Pravilnika), v kateri so odmerni odstotki. Posodobljeni sta tudi ”Zahtevek za refundacijo – dejanski obračun” (Priloga 1 Pravilnika) in ”Zahtevek za refundacijo – fiksni obračun” (Priloga 2 Pravilnika), tako da sta usklajeni z objavljenimi pripomočki za pripravo zahtevka za refundacijo, ki so objavljeni na spletni strani ZZZS. Na novo pa sta dodani Priloga 5 Pravilnika (Zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila delavcu – dejanski obračun) in Priloga 6 Pravilnika (Zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila delavcu – fiksni obračun), ki predstavljata zahtevek za neposredno izplačilo nadomestila plače, ki ga vloži delodajalec. Zaradi večje jasnosti, katere podatke mora posredovati delodajalec v postopku povračila nadomestila plače, je dodana priloga 7 Pravilnika (Potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela – hrbtna stran).

    Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

    1Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13)

    2Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji ((Uradni list RS, št. 114/06, 59/07 – ZŠtip, 10/08 – ZVarDod, 71/08, 98/09 – ZIUZGK, 62/10 – ZUPJS, 85/10, 94/10 – ZIU, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 59/19 in 81/19 – ZSDP-1C)

     Kratek vodič po davčnih blagajnah za nevladne organizacije

    03.03.2020

    Od 2. januarja 2016 dalje je potrebno pri izdaji računa, ki je plačan z gotovino, račun tudi davčno potrditi. Pri CNVOS smo zato za društva, zavode, ustanove in druge nevladne organizacije pripravili kratek vodič o davčnih blagajnah in davčnem potrjevanju računov. Vodič vsebuje tudi vzorec pravilnika za vse, ki morajo račune davčno potrjevati. Kdaj je davčno potrjevanje računov obvezno?Od 2. januarja 2016 naprej je davčno potrjevanje računov obvezno vsakič, ko je račun plačan z gotovino. Kot plačilo z gotovino se razume tudi plačilo s plačilno ali kreditno kartico (4. točka 1. člena ZDavPR). Če pa bo račun plačan z nakazilom na TRR, njegova davčna potrditev ni potrebna.

    Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR) pri tem ne nalaga nobenih novih obveznosti glede tega, kdaj je potrebno izstaviti račun. V primerih, ko vam po zakonu ni bilo treba izdajati računov, vam jih tudi v prihodnje ni treba in torej ne potrebujete davčne blagajne.

    Od junija 2016 velja pomembna izjema za manjše nevladne organizacije, ki imajo manj kot 5.000 evrov prihodkov iz pridobitne dejavnosti, saj tem računov ni več potrebno izdajati, posledično pa tudi ne potrebujejo več davčnih blagajn. Prav tako računov ni potrebno izdajati v primeru dogodkov, namenjenih zbiranju sredstev (npr. dobrodelni koncerti ali šolski bazarji).
     Izjema za manjše nevladne organizacije in za zbiranje sredstevZ uveljavitvijo Pravilnika o dopolnitvah Pravnilka o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost v juniju 2016 računov ni potrebno izdajati manjšim nevladnim organizacijam, kadar so izpolnjeni sledeči pogoji:

    • plačilo za svoje storitve ali prodano blago prejmejo od fizičnih oseb (sem ne sodijo samostojni podjetniki ali druge osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti),
    • organizacija ima v koledarskem letu manj kot 5.000 evrov prihodkov iz celotne pridobitne dejavnosti oz. se predvideva, da te meje ne bo presegla. Kvota se nanaša na celotno pridobitno dejavnost in torej zajema tako dobave fizičnim osebam, samostojnim podjetnikom ali drugim pravnim osebam, ne zajema pa prihodkov iz nepridobitne dejavnosti, kot so prihodki iz javnih sredstev ali donacije. Kvota lahko zajema tudi članarino v društvu ali njen del, če jo društvo nameni za dobavo blaga ali storitve članu društva (npr. jim omogoči izlet brez dodatnega plačila, jim plača zavarovanje, dobijo od društva knjigo, itd.), upravljajo in vodijo jih večinoma prostovoljci (kar pomeni, da npr. predsednik društva ali člani upravnega odbora ali člani sveta zavoda za svoje delo niso plačani in od samih storitev organizacije tudi nimajo nekih neposrednih ali posrednih koristi), njihove cene so nižje, kot jih za podobne dobave zaračunavajo pridobitne organizacije (turistične agencije, trgovine, gostilničarji itd.).

    Prav tako pa računa ni potrebno izdati tudi nevladni orgnaizaciji kadar organizira dogodek v zvezi z zbiranjem sredstev za lastno delovanje, kot npr. če organizira dobrodelni koncert, dobrodelno dražbo, bazar ali drug podoben dogodek (npr. društvo za zaščito živali organizira dobrodelni koncert, sredstva od vstopnic pa nameni za izgradnjo zavetišča za živali, gasilsko društvo organizira veselico, sredstva od prodane hrane in pijače pa nameni za nakup novega gasilskega avtomobila, organizacija s področja sociale organizira dobrodelno dražbo in kupnino od izdelkov nameni za lastno delovanje, itd.).  Pomembno je, da gre za priložnostni dogodek in da se dobljena sredstva namenijo izključno nevladni organizacija, ne pa neki tretji osebi.V teh primerih kvota 5.000 evorv ne velja in obvezosti izdaje računov ni ne glede na višino prihodkov organizacije.

    Opustitev izdaje računov za majhne nevladne organizacije ali z zbiranjem sredstev ne pomeni, da za majhne NVO ni ostalih obveznosti, povezanih z vodenjem poslovnih knjig. Nevladna organizacija mora namreč, tudi če računa ne izda, še vedno zagotavljati podatke o prodaji svojega blaga ali storitev. Kako je te podatke najlažje beležiti, je odvisno od same situacije: pri prodaji vstopnic lahko organizacija npr. zadrži odrezek in tako sproti zagotavlja podatek o količini prodanih vstopnic in prihodek od prodaje, pri prodaji hrane in pijače na veselici lahko naredi popis zalog na začetku in na koncu ter popiše prejeto gotovino, lahko se uporabi klasična registrska blagajna brez povezave s FURS, ki sama beleži prodano blago in prejeto gotovino, lahko se izdajajo blagajniški prejemki … Predvsem mora način evidentiranja zagotoviti, da se beležijo vsi prihodki, saj je od tega odvisna presoja, ali je organizacija že presegla kvoto 5.000 evrov iz prodaje ali ne.

     Kako račun davčno potrdimo?Davčno potrjevanje računa pomeni, da je potrebno določene podatke na računu (kdo ga je izdal, datum izdaje, znesek računa …) posredovati FURS v hrambo in obdelavo. Račun je možno davčno potrditi na dva načina: 1.) S t.i. davčno blagajno, kar je lahko računalnik, tablica, pametni telefon ali posebna elektronska naprava. Najenostavnejša davčna blagajna, ki je (zavoljo omejenih možnosti nastavitev) primerna, kadar izstavljamo manj računov, je FURSova brezplačna spletna aplikacija miniBLAGAJNA. Ta omogoča, da preko spletnega brskalnika vpišemo vse podatke o izdanem računu in ga nato natisnemo z vsemi potrebnimi podatki, ki jih dobimo od FURS.

    2.) Račun izdamo iz vezane knjige računov in garočno potrdimo pri FURS prav tako preko spletne aplikacija miniBLAGAJNA. Od decembra 2017 velja, da je treba račun ročno potrditi najkasneje do desetega dne v naslednjem mesecu (če je bil račun iz vezane knjige računov izdan na primer 3. januarja ali pa 29. januarja, ga je treba ročno potrditi nakasneje 10. februarja).                                                                                                                
    Organizacije se tako lahko same odločijo, ali bodo račune izdajale in potrjevale preko davčne blagajne ali pa še naprej izdajale iz vezane knjige računov in jih naknadno ročno potrjevale. Druga rešitev je smiselna za primere, ko izdamo manjše število računov (npr. nekaj na teden ali na dan) in če nam ni potrebno izdati večjega števila računov v zelo kratkem času, kot je npr. prodaja vstopnic pred predstavo ali prodaja pijače na prireditvi.

    Možna je tudi kombinacija obeh načinov, pri čemer pa velja pravilo, da v istem poslovnem prostoru (društvena pisarna, stojnica, prodaja na terenu itd.) ne smemo uporabljati obeh načinov hkrati.
     Nekaj primerov, ki zahtevajo izdajo in davčno potrditev računaPredvsem gre za primere t.i. odplačnih storitev ali prodaje, kjer je plačilo pogoj za dobavo – če oseba ne plača, ji storitev ali blago ne pripada, niti ga ne more zahtevati. Skratka, za vse tisto, kar pri nevladnih organizacijah sodi med opravljanje t.i. pridobitnih dejavnosti, katerih prihodki se obračunavajo pri plačilu davka od dohodkov pravnih oseb.

    Nekaj konkretnih primerov:
     Društvo organizira športno prireditev, kjer morajo tekmovalci plačati štartnino, ki se pobere v gotovini (npr. neposredno pred tekmovanjem). Ker gre za t.i. odplačno storitev (plačilo je pogoj za sodelovanje na tekmi), je potrebno izdati račun in ga tudi davčno potrditi.

    Organizacija organizira športno vadbo za otroke, pri čemer je obvezno plačilo vadnine, ki se pobere enkrat mesečno v gotovini. Ker je vadnina pogoj za udeležbo na vadbi, je potrebno izdati račun in ga tudi davčno potrditi.

    Organizacija svojim članom ali drugim osebam prodaja različne izdelke (med, knjige, čestitke, koledarje, oblačila, športno opremo) v svojih prostorih ali kje drugje, pri tem pa kupci plačujejo v gotovini. Ker gre za odplačne dobave, je izdaja računa potrebna, prav tako pa njegova davčna potrditev.

    Organizacija ponuja različne storitve, kot so svetovanja, prevozi, pomoč na domu, servis koles in smuči, alternativna zdravljenja, izobraževanja in podobno. Če organizacija za te storitve zaračunava in prejema plačilo v gotovini, je potrebno račun izdati in ga davčno potrditi.

    Organizacija organizira izlet, ki ga morajo udeleženci plačati: ker je plačilo pogoj, gre za odplačno dobavo, ki terja izdajo in posledično tudi davčno potrditev računa. Napisano velja za primere, ko je organizacija sama organizator izleta in torej sama iz pobranega denarja tudi poravna stroške prevoznika, vodiča, gostinca itd. (te osebe zato za svoje storitve tudi izdajo račun organizaciji in ne potniku). Če pa organizacija ni sama organizator izleta in npr. samo »operativno« zbere gotovino in jo nato izroči ponudnikom storitev, zato da tega ne počne vsak potnik sam, gre zgolj za način zbiranja in plačevanja, za kar organizaciji računa ni potrebno izstaviti. V tem primeru ponudnik storitve (prevoznik, gostinec, muzej …) ne izda računa organizaciji, temveč ga mora vsakemu potniku (plačniku) in ga tudi davčno potrdi, enako kot če bi mu te osebe plačale individualno.
     Kako je s članarino?Pri članarinah je najprej treba ugotoviti, čemu je članarina namenjena, saj je od tega odvisno, ali obstaja obveznost izdaje (in posledično davčne potrditve) računa ali ne. Če pobrano članarino porabimo izključno za delovanje organizacije (npr. za plačilo stroškov prostora pisarne, elektrike, za plačilo računovodstva, za potne stroške prostovoljcev itd.) in torej ne gre za plačilo neke storitve, ki jo nato nudimo članu, potem zanjo ni potrebno niti izstaviti niti potrditi računa, saj ne gre za dobavo blaga ali storitve proti plačilu. Če pa članarino porabimo zato, da članu nudimo neke storitve ali blago, za katerega morajo drugi, ki niso plačali članarine, posebej plačati, potem je za takšno članarino potrebno izstaviti račun in ga, v primeru plačila z gotovino, tudi davčno potrditi, saj gre evidentno za odplačno storitev. Tak primer bi bil, kadar člani društvu plačajo članarino, iz te pa se potem financira priprava in pošiljanje društvene revije, društveni izleti, brezplačna ali cenejša udeležba na raznih usposabljanjih ali prireditvi in podobno. V teh primerih se članarina šteje kot plačilo za storitev ali blago. Enako velja, če članu na podlagi članarine pripadajo kakšni popusti – ali pri društvu ali v kakšni drugi trgovini. Če član plača članarino, pa potem storitev ali ugodnosti organizacije ne koristi (npr. se ne udeleži društvenega izleta, ne koristi popusta pri kotizaciji), potem računa za članarino ni potrebno niti izstaviti, niti potrditi, saj do dobava blaga ali storitve sploh ni prišlo.

    V primerih, ko je zgolj del članarine porabljen za financiranje opisanih storitev za člane, del članarine pa se porabi za delovanje organizacije, je račun treba izdati in davčno potrditi samo za tisti del članarine, ki predstavlja plačilo za dobavo storitve ali blaga.

    Ali na kratko: plačilo članarine ne zahteva izdaje računa, če prejete članarine organizacija ne nameni financiranju storitev ali blaga, ki ga nudi svojim članom, temveč se jo porabi za druge namene. Operativno lahko to npr. dosežemo tako, da pristojni organ sprejme sklep, »da se prejeta članarina porabi za plačilo stroškov delovanja društva: elektrike, prostora, računovodstva« ali »da se prejeta članarina porabi za kritje potnih in drugim materialnih stroškov dela organov in prostovoljcev društva« ali »da se organizacija izleta za uporabnike člane krije iz donatorskih sredstev zavoda« in podobno.

    Pristojni organ za sprejem takšnega sklepa določajo akti organizacije. Pri tem ni potrebno, da akti določajo, kateri organ je pristojen za odločanje o porabi članarine, temveč zadošča tudi bolj splošna določba, da je organ pristojen za finančno upravljanje ali za upravljanje organizacije. Pri društvih je je to praviloma upravni organ (upravni ali izvršni odbor), pri zavodih direktor, pri ustanovah pa predsednik uprave.

    Obveznosti izdaje in potrjevanja računov pri prejemu članarine pojasnjuje tudi FURS v odgovorih na najpogostejša vprašanja o davčnem potrjevanju računov:FURS: Davčno potrjevanje računov (glej odgovore: 180 in 239-242)
    Primeri, ko računov ni treba niti izdati niti potrditiKot smo že rekli, zakon o davčnem potrjevanju računov ne spreminja pravil o tem, kdaj je potrebno izdati račun. Primeri, ko po zakonu računov ni bilo potrebno izdati, so sledeči:

    Nevladna organizacija na stojnici brezplačno ponuja mimoidočim izdelke, ki so jih pripravili njeni člani (npr. pekovske izdelke, pijačo …). Ker gre za podarjanje oz. brezplačno dobavo blaga in tudi nimamo opravka z gotovino, izdaja računa ni potrebna.

    Nevladna organizacija na stojnici brezplačno ponuja mimoidočim izdelke, ki so jih pripravili njeni člani (npr. pekovske izdelke, pijačo…), pri tem pa v gotovini zbira prostovoljne prispevke: kljub temu da organizacija prejema gotovino, pri tem ne gre za plačilo za neko blago. Vsak mimoidoči se namreč sam odloči, ali bo prispevek dal in koliko, in od tega ni odvisno, ali bo izdelek dobil ali ne. Ker torej plačilo prispevka v tem primeru ni pogoj za dobavo blaga, se računa ne izstavi in torej tudi davčno ne potrjuje.

    Društvo organizira srečelov v okviru svoje javne prireditve (npr. na gasilski veselici) in pri prodaji srečk prejema gotovino: v tem primeru gre sicer za odplačno storitev, a računa kljub prejemu gotovine ni treba izdati. Gre za izjemo, saj v primeru prodaje srečk izrecno ni potrebno izstavitvi računa, četudi prejmemo gotovino (drugi odst. 143. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost), če se pri tem kako drugače zagotovi evidenca o prodanih srečkah (to je o njihovem številu in vrednosti). Ker ni obveznosti izdaje računa, tudi ni davčnega potrjevanja.

    Nevladna organizacija organizira dobrodelni koncert, na katerem zagotovi brezplačne izvajalce, denar od prodanih vstopnic pa nameni za izvajanje svojega projekta. Gre za izjemo in sicer za občasen dogodek, namenjen zbiranju sredstev za lastno delovanje, zato obveznosti izdaje računa in davčnega potrjevanja ni (šesti odst. 143. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost).
     Včasih je potrebno račun izdati in potrditi takoj, ko prejmemo gotovino, včasih pa ne!Po zakonu je treba račun izdati in davčno potrditi najkasneje, ko smo plačano blago izročili oz. ko je bila neka storitev v celoti opravljena in plačana. Če smo torej gotovinsko plačilo prejeli, preden je bila plačana storitev v celoti opravljena, računa ne rabimo izdati in potrditi ob prejetju gotovine, ampak šele, ko storitev opravimo (oziroma blago dobavimo). Če pa storitev opravimo, preden je bila plačana, moramo račun izdati in potrditi najkasneje ob gotovinskem plačilu. Enako velja za dobavo blaga. Nekaj primerov:

    Društvo organizira športno tekmovanje, kjer pobira štartnino. Če ste (gotovinsko) štartnino pobrali pred začetkom tekme, morate račun izstaviti najkasneje do konca tekme. Iz praktičnih razlogov bo sicer v tem primeru račun lažje izstaviti in potrditi že na začetku, ko se prejme gotovina. Oboje je pravilno, saj zakon določa samo skrajni rok izdaje računa in se ga lahko izda tudi prej.

    Pri organizaciji športne vadbe, izobraževanj, izletov … velja podobno: račun moramo izstaviti in potrditi najkasneje takrat, ko je zadeva zaključena in plačana. Če torej gotovino prejmemo vnaprej, račun izdamo in potrdimo najkasneje ob koncu vadbe, izobraževanja ali izleta. Če pa najprej opravimo storitev in jo šele naknadno zaračunamo, račun izstavimo in potrdimo najkasneje ob prejemu gotovine.

    Če torej npr. organiziramo izlet, ki zahteva izdajo in potrditev računa (kar pomeni, da je organizacija sama organizator izleta in s svojem imenu plačuje druge dobavitelje), se račun izstavi in potrdi najkasneje ob koncu izleta, kar bi bilo npr. ob izstopu iz avtobusa. Lahko pa se seveda račun izstavi že prej – npr. takoj, ko prejmemo gotovino.

    Za dobavo blaga velja enako – račun moramo izstaviti in potrditi do takrat, ko je blago dobavljeno in plačano. Pri prodaji na stojnici je to praviloma skoraj istočasno, saj se izdelek izroči takoj, ko se prejme gotovina. Pri prodaji preko spleta je račun potrebno izstavitvi najkasneje ob dobavi izdelka, če je ta plačan z gotovino. Če je bil plačan vnaprej z nakazilom na TRR (predplačilo), potem sicer moramo izstaviti račun, ni pa ga treba davčno potrditi.

    Kadar organizacija prejme članarino v gotovini in je ta namenjena določenim posebnim storitvam za člane (in se torej zahteva izdaja in potrditev računa), je račun potrebno izstaviti najkasneje ob uporabi storitve. Kar pomeni, da četudi članarino prejmemo v gotovini januarja, nam ni treba takoj izdati in potrditi računa zanjo, ampak šele npr. decembra, če bo član zanjo šele takrat dobil brezplačno udeležbo na izletu. Če člana plača članarino, nato pa storitve ne koristi, obvezosti izdaje računa ni.
     Katere podatke davčne blagajne sporočajo FURS?Davčne blagajne sporočajo FURS sledeče podatke:

    • davčno število nevladne organizacije, ki izdaja račun,
    • datum in čas (ura, minute) izdaje računa,
    • številko računa,
    • vrednost računa, osnovo za DDV, višino DDV (po različnih stopnjah, če je potrebno),
    • davčno številko fizične osebe, ki je izdala račun,
    • zaščitno oznako izdajatelja računa (gre za podatke, ki ga bo davčna blagajna izdelala sama) in
    • davčno število kupca, kadar mora biti ta navedena na računu (to je predvsem kadar se račun izda na ime druge organizacije ali osebe, ki samostojno izvaja dejavnost).

    Vsi ti podatki niso razvidni tudi na računu – davčna številka osebe, ki je račun izdala, zaradi varstva osebnih podatkov na računu niti ne sme biti navedena. Lahko pa FURS vse te podatke uporablja za nadzor nad zaposlovanjem in delom na črno (tretji odst. 6. člena ZDavPR).

    Pred prvim potrjevanjem računov je potrebno FURS sporočiti še sledeče podatke:

    • podatke o lokacijah, kjer bomo izdajali račune in prejemali gotovino in
    • podatke o osebah, ki bodo izdajale račune (to je, ki bodo uporabljale davčno blagajno).

    Kaj je vse je potrebno, da lahko začnemo davčno potrjevati račune?Najprej se je potrebno odločiti, kako bomo račune izdajali: ali preko davčne blagajne (namenske naprave, računalnika s posebno programsko opremo, računalnika z uporabo FURSove aplikacije miniBLAGAJNA itd.) ali pa jih bomo še naprej pisali na roko iz vezane knjige računov in jih nato kasneje ročno potrdili preko spleta.

    Če bomo uporabljali davčno blagajno, so koraki sledeči:
    1. Sprejmemo pravilnik v katerem določimo način, kako se bodo v skladu z zakonskimi zahtevami označevali računi pri gotovinskem poslovanju. V ta namen v pravilniku določimo: ► Podatke o lokacijah, na katerih bomo izdajali račune z davčno blagajno: naslov poslovnega prostora skupaj z oznako katastrske občine, številko stavbe in dela stavbe. Če vseh teh podatkov ne poznamo, jih lahko dobimo na portalu Javni pogled v nepremičnine, tako da vstopimo v evidenco, izberemo »napredno iskanje« in izpolnimo polja »občina«, »ulica« in »hišna številka«. S klikom na gumb »išči« nam bo aplikacija prikazala podatke o katastrski občini, številu stavbe in dela stavbe za izbrani poslovni naslov:

    (za povečanje kliknite na sliko)

    Če bomo račune izdajali izven poslovnih prostorov (npr. na stojnici, na prostem, v kombiju itd.), lokacijo navedemo samo opisno, kot npr. »službeni kombi«, »kiosk«, »stojnica« in podobno.
    Za vsako lokacijo določimo tudi oznako, ki bo vidna na izdanem računu, kot npr. »1«, »2«, »sedez«, »kranj«, »podruznicaMB«, »dunajska2« in podobno. Oznaka ne sme vsebovati presledkov ali šumnikov.
    ► Oznake davčnih blagajn, to je oznake naprav, s katerimi bomo izdajali in davčno potrjevali račune (računalniki, tablice, pametni telefoni, namenska strojna oprema in podobno), kot npr. »racunaln«, »telefon-joze«, »miha1« in podobno. Oznaka »MB« je pri tem rezervirana za FURS aplikacijo miniBLAGAJANA in je ne uporabljamo za druge primere. Oznaka tudi ne sme vsebovati presledkov ali šumnikov. Oznaka davčne blagajne bo izpisana na izdanem računu. 
    ► Način dodeljevanja številk izdanim računom, pri čemer mora številka računa vsebovati oznako lokacije, oznako davčne blagajne (naprave) in zaporedno številko (četrti odst. 5. člena ZDavPR). Primer bi npr. bil »podruznicaMB-telefon-001«, ki bi mu sledil »podruznicaMB-telefon-002«, itd. V kolikor imamo več lokacij ali več davčnih blagajn, v pravilniku opredelimo, kako si sledijo zaporedja računov – ali npr. za vsako blagajno posebej ali si računi vseh blagajn sledijo glede na čas izdaje.

    Pravilnik o dodeljevanju številk računov, ki izpolnjuje vse zakonske zahteve, si lahko glede na lastne potrebe izdelate v CNVOS spletni aplikaciji ePravnik (razdelek »Pravilniki za NVO«).

    Vzorec pravilnika za izdajo računov iz vezane knjige računov, ki si ga priredite svojim potrebam, najdete tudi spodaj.Vzorec pravilnika o izdajanju računov pri gotovinskem poslovanju (za davčne blagajne)2. Preko portala eDavki z obrazcem »DPR-PridobitevDP« oddamo zahtevo za pridobitev digitalnega potrdila za davčno potrjevanje računov. Gre za posebno digitalno potrdilo, saj druga digitalna potrdila, ki jih uporabljamo za eDavke, AJPES ali spletno banko, niso ustrezna.Čez nekaj minut prejmemo v portalu eDavki v razdelku »Dokumenti prejeti v zadnjem mesecu« nov dokument, ki vsebuje povezavo do digitalnega potrdila. Gesla in digitalno potrdilo shranimo na računalnik, nato pa nanj certifikat še namestimo.

    3
    . Z računalnikom, kjer je nameščen digitalni certifikat, vstopimo v aplikacijo miniBLAGAJNA in v razdelku »Pregled nastavitev« uredimo vse postavke, katerih status še ni urejen:

    (za povečanje kliknite na sliko)

    To pomeni, da:► v aplikacijo prenesemo shranjen certifikat in ga s tem registriramo,
    ► iz pravilnika pod točko 1 vpišemo podatke o lokacijah, kjer bomo izdajali račune z gotovinsko blagajno in njihove oznake,
    ► iz pravilnika pod točko 1 vpišemo podatke o davčnih blagajnah (napravah) in njihove oznake; če bomo račune izdajali samo s pomočjo osebnega računalnika, na katerega smo namestili namenski digitalni certifikat, z uporabo aplikacije miniBLAGAJANA, ni potrebno tukaj storiti ničesar, saj se je ta že registriral sam z oznako »MB«,
    ► v aplikacijo vpišemo podatke o osebah, ki bodo izdajale račune (to je, ki bodo upravljale z davčno blagajno) in njhovo oznako, ki bo vidna na računu in
    ► vpišemo podatke o organizaciji kot izdajatelju računa. Dodamo lahko tudi svoj logotip, ki bo nato viden na računu, če ga bomo tiskali z uporabo miniBLAGAJNE. Velja opozoriti, da se takšen račun lahko natisne samo v formatu A4.
    4. 
    Pripravimo obvestilo za kupce, ki mora biti ob izdaji računov na vidnem mestu.
    Ko smo vse to naredili, lahko pričnemo z izdajo računov – ali preko računalnika ali druge naprave z aplikacijo miniBLAGAJNA (razdelek »Izdajanje računov«) ali preko namenske naprave.

    Po izdaji računa ne pozabimo, da je potrebno kopijo računa tudi shraniti (v elektronski ali papirnati obliki).

    Če bomo uporabljali vezano knjigo računov, so koraki sledeči:
    1.
     Sprejmemo pravilnik v katerem določimo način, kako se bodo v skladu z zakonskimi zahtevami označevali računi pri gotovinskem poslovanju. V ta namen v pravilniku določimo:► Da bomo račune, plačane z gotovino, izdajali iz vezane knjige računov,
    ► Podatke o lokacijah, na katerih bomo izdajali račune iz vezane knjige računov: naslov poslovnega prostora skupaj z oznako katastrske občine, številko stavbe in dela stavbe. Če vseh teh podatkov ne poznamo, jih lahko dobimo na portalu Javni pogled v nepremičnine, tako da vstopimo v evidenco, izberemo »napredno iskanje« in izpolnimo polja »občina«, »ulica« in »hišna številka«. S klikom na gumb »išči« nam bo aplikacija prikazala podatke o katastrski občini, številu stavbe in dela stavbe za izbran poslovni naslov:

    (za povečanje kliknite na sliko)

    Če bomo račune izdajali izven poslovnih prostorov (npr. na stojnici, na prostem, v kombiju, itd.), lokacijo navedemo samo opisno, kot npr. »službeni kombi«, »kiosk«, »stojnica« in podobno.
    Za vsako lokacijo določimo tudi oznako, ki bo vidna na izdanem računu, kot npr. »1«, »2«, »sedez«, »kranj«, »podruznica MB«, »dunajska2« in podobno. Oznaka ne sme vsebovati presledkov in šumnikov.

    ► Način dodeljevanja številk izdanim računom. Primer bi npr. bil »0001«, ki bi mu sledil »0002« ali “VKR1-001”, ki bi mu sledil “VKR1-002” in podobno.

    Pravilnik o dodeljevanju številk računov, ki izpolnjuje vse zakonske zahteve, si lahko glede na lastne potrebe izdelate v CNVOS spletni aplikaciji ePravnik (razdelek »Pravilniki za NVO«).

    Vzorec pravilnika za izdajo računov iz vezane knjige računov, ki si ga priredite svojim potrebam, najdete tudi spodaj.Vzorec pravilnika o izdajanju računov pri gotovinskem poslovanju (z uporabo vezane knjige računov)
    2.
     V prosti prodaji (npr. v knjigarni) kupimo vezano knjigo računov,
    3.
     Kupljeno vezano knjigo računov preko portala eDavki z obrazcem “NF-VKRPotrdilo” potrdimo. S tem sporočimo FURS serijsko številko vezane knjige, ki ji bo uporabljala naša organizacija.

    4.
     Preko portala eDavki z obrazcem »DPR-PridobitevDP« oddamo zahtevo za pridobitev digitalnega potrdila za izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov. Gre za posebno digitalno potrdilo, saj druga digitalna potrdila, ki jih uporabljamo za eDavke, AJPES ali spletno banko niso ustrezna.
    Čez nekaj minut prejmemo v portalu eDavki v razdelku »Dokumenti prejeti v zadnjem mesecu« nov dokument, ki vsebuje povezavo do digitalnega potrdila. Gesla in digitalni certifikat shranimo na računalnik, nato pa nanj certifikat še namestimo.

    5.
     Z računalnikom, kjer je nameščen digitalni certifikat, vstopimo v aplikacijo miniBLAGAJNA in v razdelku »Pregled nastavitev« uredimo prvi dve postavki, katerih status še ni urejen:

    (za povečanje kliknite na sliko)

    To pomeni da:► v aplikacijo prenesemo shranjen certifikat in ga s tem registriramo in
    ► iz pravilnika pod točko 1 vpišemo podatke o lokacijah, kjer bomo izdajali račune za gotovinsko blagajno, in njihove oznake.
    6. 
    Pripravimo obvestilo za kupce, ki mora biti ob izdaji računov na vidnem mestu.
    Ko smo opravili vse zgornje podatke, lahko pričnemo z izdajo računov, in sicer preko vezane knjige računov, ki smo jo prej potrdili (točka 2.)

    7. Ko izdamo posamezen račun iz vezane knjige računov, ga moramo v desetih delovnih dneh potrditi preko spletne aplikacije miniBLAGAJNA (razdelek »potrjevanje VKR računov).
    Organizacija lahko račune izdaja in potrjuje tudi na oba načina – z davčno blagajno ali iz vezane knjige računov, a samo v različnih poslovnih prostorih. Uporaba obeh načinov v istem poslovnem prostoru je namreč prepovedana (3. odst. 11. člena ZDavPR). V tem primeru je smiselno izvesti vse zgoraj opisane korake za oba načina, pri čemer lahko vse uredimo v enem samem pravilniku.

    VIR: https://www.cnvos.si/novice/1618/kratek-vodic-po-davcnih-blagajnah-za-nevladne-organizacije/

     PREKO ABC PODJETNIŠTVA – SUBVENCIJA ZA ZAPOSLITEV

    19.02.2020

    Vse podjetnike začetnike vljudno vabimo, da se udeležite usposabljanj ABC podjetništva, ki se bodo izvajala v okviru regijskih točk SPOT Svetovanje in bodo v letošnjem letu potekala v petih regijah – Gorenjska, Osrednjeslovenska, Savinjska, Podravje in Goriška. Usposabljanj se lahko udeležite vsi podjetniki začetniki ne glede na regijo.

    KOMU SO NAMENJENA?

    Usposabljanje je namenjeno vsem podjetnicam in podjetnikom začetnikom ter potencialnim podjetnikom in podjetnicam, saj je namen opolnomočiti vse podjetnike začetnike s strokovnimi vsebinami na začetku podjetniške poti s posebnim poudarkom na podjetnicah začetnicah.

    POSEBEJ ZA PODJETNICE

    Vsem podjetnicam začetnicam, ki ste podjetje ustanovile v letu 2019, ali pa ga nameravate ustanoviti v prvi polovici leta 2020, pod pogojem, da v letu 2019 niste kandidirale ali pridobile sredstev v okviru Natečaja za podelitev finančnih spodbud za najboljši poslovni model in njegovo predstavitev podjetnic začetnic 2019, bo Javna agencija SPIRIT Slovenija ponudila mentorsko podporo ter udeležbo na javnem natečaju, ki bo objavljen 28. 2. 2020.

    V okviru javnega natečaja, ki ga bo razpisala Javna agencija SPIRIT Slovenija, bo podjetnicam začetnicam, ki bodo uspešno zaključile vseh 5 modulov, ponujena možnost kandidiranja za finančne spodbude. Finančne spodbude bodo dodeljene podjetnicam začetnicam na podlagi predstavitve in izbora najboljših poslovnih modelov.

    KAKO POTEKA?

    Vsak modul bo trajal 10 šolskih ur in zajema tako predavanja in delo v skupinah kot tudi delo na terenu in delo doma. Od tega mora delo na terenu in delo v predavalnici zajemati vsaj dve tretjini vseh predvidenih ur, t. j. 7 šolskih ur.

    ZA VAS SMO PRIPRAVILI:

    LOKACIJE USPOSABLJANJA PO REGIJAH:

    KAJ PRIDOBIM?

    • Začetek podjetniške poti (1. modul): vse o podjetništvu in podjetnikih v teoriji in praksi; osebne lastnosti podjetnikauspeh in neuspehtipične pasti, podporne institucije, postopek ustanovitve podjetja, različnimi pravnimi oblikami podjetij, vzpostaviti pravo delovno ekipo, podjetniška etika
    • Preverjanje poslovne ideje (2. modul): viharjenje možganov(brainstorming), dizajnerski pristop (design thinking), kako inovativno nadgrajevati idejevitek (leanrazvoj poslovnega modelaplatno poslovnega modela (business model canvas)
    • Osnove trženja (3. modul): kako se določa cene, kako določimo lastno in prodajno ceno, predstavitev poteka prodaje ter trženjskih strategij potisni in povleci (push andpull), znamčenja (branding), gverilskega marketinga, trženja od ust do ust, odmevnega trženja, viralnega trženja in direktnega marketinga, predstavitev poslovne ideje (elevator pitch)
    • Digitalizacija poslovanja (4. modul): uporaba brezplačnih/plačljivih spletnih orodij za trženje produktov, osnove Google Analytics, spletno trženje produktov
    • Pravno formalni vidiki delovanje podjetja (5. modul): finančno poslovanje: izdaja računov, knjiženje, obveznosti do države (davki, DDV, prispevki), letna poročila, krovna zakonodaja, ki jo mora poznati vsak podjetnik, osnove računovodstva, priprava vloge za natečaj

    VEČ O USPOSABLJANJIH

    Predznanja, ki jih boste osvojili podrobneje na modulih, so zbrana v E-priročniku ABC Podjetništva.

     Bolniški listi po novem

    Fizična dostava bolniškega lista delodajalcu ni več potrebna

    Objavljeno: 05.02.2020

    Fizična dostava le izjemoma

    Delodajalci in zavarovanci od 1. februarja naprej lahko dostopajo do elektronskih potrdil o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) preko spleta. Delodajalci morajo za začasno odsotnost od dela obvezno prevzeti elektronske bolniške liste za svoje zaposlene na spletnem portalu SPOT,1 kar pomeni, da zaposlenim ni treba fizično dostavljati bolniških listov.

    Papirnati obrazci bodo izjemoma v uporabi le še za nekatere skupine zavarovanih oseb:

    • osebe, zaposlene pri fizičnih osebah,
    • kmete,
    • verske uslužbence in nekatere druge.2

    Zavarovanci bodo prejeli fizični izpis tudi v primeru nedelovanja informacijskega sistema, a fizična dostava delodajalcu v tem primeru kljub temu ne bo potrebna, saj mora pristojni zdravnik po odpravi napake v sistemu izdati elektronsko potrdilo.3

    Postopek pridobitve bolniškega lista

    Najprej zdravnik opredeli obdobje zadržanosti, nato medicinska sestra vnese podatke v informacijski sistem izvajalca, pri čemer preveri tudi urejenost obveznega zdravstvenega zavarovanja za obdobje zadržanosti. Če je razlog zadržanosti spremstvo ali usposabljanje za rehabilitacijo otroka, preveri tudi urejenost obveznega zavarovanja spremljane osebe oziroma otroka. Nato zdravnik digitalno podpiše elektronski bolniški list. Sledi še zapis elektronskega bolniškega lista v informacijski sistem Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.4 Elektronski bolniški list se lahko izda do 5 koledarskih dni vnaprej in celo brez obiska v ambulanti, če zdravnik oceni, da pregled ni potreben.

    Dostop do eBOL

    Zavarovanci lahko z digitalnim potrdilom dostopajo do eBOL na spletnem portalu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.5 Predvsem na ta način lahko preverjajo, ali je bil zdravniški list že izdan in ali je bil izdan s pravilno vsebino (razlog zadržanosti, obdobje). Seveda pa novost zavarovancev ne razbremenjuje dolžnosti obveščanja zdravnika o podaljšanju oziroma zaključku bolniškega staleža.

    1 SPOT – Slovenska poslovna točka. Dostopno na: http://spot.gov.si.

    2 Tudi osebe, zaposlene pri tujih in mednarodnih organizacijah in ustanovah, tujih konzularnih in diplomatskih predstavništvih v Sloveniji ter nekatere osebe, ki so v delovnem razmerju na območju Slovenije pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini in glavni poklic (npr. zaposlene pri verskem uslužbencu).

    3 Razen če delodajalec potrebuje potrdilo v zelo kratkem času – takrat bo potrebna fizična dostava.

    4 Dostop delodajalcev do izdanih bolniških listov, ZZZS (2019). Dostopno na: https://www.zzzs.si/zzzs/info/egradiva.nsf/0/c5378b95b9b0ebc1c12584bd0048a4e7/$FILE/Elektronski%20bolni%C5%A1ki%20list_december%202019.pdf.

    5 Moj ZZZS. Dostopno na: https://moj.zzzs.si.

    Vir: Uradni list RS.

     KLICNI CENTER RS (Furs) s 01.01.2020

    Objavljeno: STA, 7. 1. 2020, www.sta.si

    Finančna uprava RS (Furs) je z novim letom vzpostavila tudi enoten klicni center za davke poslovnih subjektov, na katerem lahko zavezanci enostavneje dobijo informacije, ki jih potrebujejo pri pravilnem in pravočasnem izpolnjevanju davčnih obveznosti. Novi klicni center se pridružuje podobnim za davke fizičnih oseb, DDV in pojasnila glede opominov.

    Podjetja in podjetniki lahko pokličejo na telefonsko številko 08 200 1003, in to v ponedeljek, torek in četrtek med 8. in 15. uri, v sredo med 7. in 17. uro ter v petek med 8. in 13. uro.

    Na številki bodo lahko zavezanci dobili informacije s področij, kot so obračuni davčnega odtegljaja oz. REK obrazci, davek od dohodkov pravnih oseb, dohodnina z vidika poslovnih subjektov, davek od dohodka iz dejavnosti, mednarodna obdavčitev poslovnih subjektov, davčni register s področja poslovnih subjektov, obdavčitev sobodajalcev in začetnikov, uporaba e-davkov za poslovne subjekte, knjigovodske kartice za poslovne subjekte, plačevanje davčnih obveznosti za poslovne subjekte, potrdila in razkritja za poslovne subjekte ter splošne informacije.

    Za vprašanja s področja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za pravne osebe, davka na motorna vozila in davka na promet nepremičnin so uslužbenci finančne uprave medtem na voljo na telefonski številki 08 200 1001, za vprašanja s področja davčnih blagajn pa na številki 08 200 1002.

     Koliko stane predvajanje glasbe v lokalu, trgovini, salonu?

     

    Glasbeno podlago slišimo skoraj v vsakem javnem prostoru. V trgovinah, pri frizerjih, gostincih, v dvigalu ali na parkiriščih …  Kot obiskovalci lahko priznamo, da glasba vpliva na naše počutje in ni vseeno ali vstopamo v tih ali prostor zapolnjen z glasbo. 

    Glasbena dela so intelektualna lastnina, za kateri je treba plačati avtorske pravice. V Sloveniji za to skrbi združenje Sazas, ki je neprofitna kolektivna organizacija, ki uveljavlja pravice avtorjev in imetnikov pravic na avtorsko zaščitenih glasbenih delih. Če imate svoj poslovni prostor in javno predvajate glasbo na radijskih ali TV sprejemnikih, CD-jih in drugih medijih, je smiselno, da preverite ali morate plačevati tudi avtorske pravice.

    Kako poteka prijava na SAZAS?

    Z izpolnjeno prijavnico priglasite SAZAS-u svoj lokal. Na višino mesečnega zneska vplivata tudi namen uporabe, število obiskovalcev, velikost in površina prostora. 

    Za pridobitev dovoljenja morate najmanj 8 dni pred začetkom uporabe Združenju SAZAS prijaviti uporabo avtorskih del, kar storite z ustreznim obrazcem. SAZAS vam bo izdal dovoljenje. Bodite pozorni, saj imajo različni uporabniki različne obveznosti za pridobitev dovoljenja za javno priobčitev glasbenih del.

    Kakšni so lahko poslovni nameni uporabe glasbe?

    Na spletni strani SAZAS-a lahko najdete prijavnice za posebne namene:

    • Trgovine, centri
    • Bazeni, kopališča
    • Čakalnice, postaje
    • Fitnes studii, rekreacijski centri
    • Frizerski saloni
    • Smučišča, drsališča
    • Glasba po telefonu
    • Obratovalnice, delavnice
    • Parkirišča, dvigala
    • Sobodajalci
    • Plesne šole
    • Poslovni prostori, ozvočenje za zaposlene
    • Solarji, solarni studii
    • Poslovni prostori z množičnim dostopom strank
    • Turistične kmetije
    • Savne, počivališče znotraj kompleksa savan
    • Drugi javni prostori

    Okvirne  tarife za nekatere obrate

    Trgovine

    Višina zneska, ki ga morajo trgovine odšteti za zakonito predvajanje glasbe, se razlikujejo glede na kvadraturo trgovine.

    Velikost prostora (m2) Mesečna tarifa (DDV ni vključen)
    do 50 € 7,36
    51 – 100 € 12,24
    101 – 200 € 20,13
    201 – 300 € 29,27
    301 – 400 € 37,22

    Frizerski saloni

    Višina plačila pri frizerskih salonih se obračunava popolnoma drugače. Odvisna je namreč od tipa glasbenega aparata in gre za polletno tarifo.

    Glasbeni aparat Polletna tarifa za frizerski salon (DDV ni vključen)
    radijski ali televizijski sprejemnik € 66,37
    gramofon, kasetofon, CD ali glasbeni stolp € 132,75

    Gostinski obrati

    Gostinskim obratom se zaračunava glede na število možnih obiskovalcev oziroma število sedežev.

    Možno št. obikovalcev/št. sedežev Mesečna tarifa (DDV ni vključen)
    do 50 € 33,19
    51 – 100 € 48,40
    101 – 150 € 60,84
    151 – 200 € 76,05
    201 – 250 € 88,50

    Ampak pozor, malce drugačni obrati (dober primer so diskoteke), imajo popolnoma drugačno tarifo:

    Možno št. obiskovalcev Število obratovalnih dni v mesecu
    4 8 12 16 20 in več
    do 50 € 94,03 € 116,15 € 143,81 € 171,47 € 199,12
    51 – 100 € 116,15 € 138,28 € 165,93 € 193,59 € 221,25
    101 – 150 € 138,28 € 160,40 € 188,06 € 215,72 € 243,37
    151 – 200 € 160,40 € 182,53 € 210,18 € 237,84 € 265,50
    201 – 250 € 182,53 € 204,65 € 221,25 € 259,96 € 287,62

    Pri večini dejavnosti je treba nadomestilo glasbenega honorarja plačevati mesečno. Če se uporabnik odloči za plačilo vnaprej, mu SAZAS prizna določene ugodnosti oziroma popuste.

    Kakšne so kazni?

    Kot določa 184. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, je najmanjša kazen za nepooblaščeno uporabo avtorskih del približno 1.670 EUR za organizacijo in približno 330 EUR za odgovorno osebo. Nadzor nad izvajanjem navedene določbe zakona izvaja tržna inšpekcija.

    Kaj pa, če lokal zaprete oziroma prekinete s poslovanjem?

    Če ne predvajate več glasbe v vašem objektu, o tem obvestite Združenje SAZAS. Zadostuje izjava, ki jo pošljete na SAZAS in v kateri navedete:

    • katero podjetje odjavlja uporabo glasbe (davčna št.)
    • za kateri objekt in 
    • s katerim dnem.

    Po prejemu izjave bo SAZAS prenehal z izdajo računov, s tem pa preneha tudi vaša pravica uporabe glasbe na javnem mestu.

    Vir SAZAS: 

    Spletni vir:

    Koliko stane predvajanje glasbe v lokalu, trgovini, salonu?

     Razpisi za podjetja

     

    Razpisnik Naziv JR Rok za prijavo Sofinanciranje oz. višina kreditnih sredstev / Upravičeni stroški
    SID BANKA D.D. Ugodno kreditiranje Do porabe sredstev Sofinanciranje je odvisno od kreditne linije:

    Financiranje MSP

    Financiranje naložbenih projektov v gospodarstvu

    Financiranje naložb za trajnostno rast slovenskega turizma

    Financiranje naložb v gozdno-lesno predelovalni verigi

    Financiranje naložb in kapitalskega utrjevanja

    Financiranje poslovanja in kapitalskega utrjevanja

    Financiranje kupcev v tujini

    Slovenski okoljski javni sklad Finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije Do porabe sredstev Sofinanciranje: do 20 % nepovratnih sredstev + brezobrestni kredit.

    Upravičeni stroški:

    A- toplotna izolacija zunanjih sten, sten proti neogrevanim prostorom ali sten proti terenu;

    B- toplotna izolacija tal na terenu, tal nad neogrevanim prostorom ali tal nad zunanjim zrakom;

    C- toplotna izolacija stropa proti neogrevanemu prostoru ali stropa v sestavi ravnih ali poševnih streh;

    D- zamenjava oken z energijsko učinkovitimi okni;

    E- vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe;

    F- vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe;

    G- zamenjava toplotne postaje ali vgradnja toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja;

    H- vgradnja sprejemnikov sončne energije;

    I- vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka v stavbah;

    J- vgradnja energijsko učinkovitega sistema razsvetljave;

    K- optimizacija sistema ogrevanja;

    L- naložbe v naprave za samooskrbo z električno energijo;

    M- gradnja skoraj nič-energijske stavbe;

    N- izkoriščanje odvečne toplote iz procesov in/ali naprav;

    O- vgradnja energijsko učinkovitih elektromotorjev in/ali vgradnja frekvenčnih pretvornikov;

    P- uvedba sistema upravljanja z energijo;

    R- ukrep energetske učinkovitosti v poslovnem procesu;

    S- naložbe v naprave za soproizvodnjo električne energije in toplote.

    Predmet javnega razpisa je sofinanciranje vzpostavitve in nadgradnje elektronskega poslovanja s tujimi trgi v podjetjih in vključuje:

    Elektronsko izmenjavo med partnerji.

    Digitalizacijo nastopov na sejmih.

    Spletne strani za tuje trge.

    Spletne trgovine.

    Produktno-prodajne videe.

    Krepitev kompetenc – usposabljanja (obvezna aktivnost)

    Obdobje upravičenih stroškov: od datuma oddaje vloge do 31. 8. naslednje leto.

    Javna agencija SPIRIT Javni razpis E-POSLOVANJE 2019-2022 1. 10. 2019, 1. 10. 2020, 1. 10. 2021 Sofinanciranje: do 70% upravičenih stroškov .oz od 5.000 eur do 30.000 eur
    Zavod RS za zaposlovanje Zaposli.me 2017/2019 Do porabe sredstev, najkasneje do 31.05.2019 Subvencija znaša od 5.000 do 7.000 EUR.
    Zavod RS za zaposlovanje Trajno zaposlovanje mladih 31. 7. 2019 Subvencija znaša 5.000 EUR za zaposlitev 40 ur na teden. Zaposlitev mora biti sklenjena za nedoločen čas.
    Zavod RS za zaposlovanje Aktivni do upokojitve Subvencija znaša do 11.000 EUR za zaposlitev s polnim delovnim časom.
    Zavod RS za zaposlovanje Delovni preizkus Do porabe sredstev oziroma najkasneje do najdlje do 23.10.2019. Za delodajalca: 206 EUR za udeleženca ali dejansko nastali strošek za predhodni zdravniški pregled udeleženca.

    Za udeleženca: dodatek za prevoz (0,13 EUR/km), dodatek za aktivnost (3,00 EUR oziroma za prejemnike denarnega nadomestila 1,50 EUR za vsako uro dejanske udeležbe v delovnem preizkusu)

    SPIRIT Dopolnjevanje SME instrumenta – 1. faza 15.5.

    2019

    Sofinanciranje: pavšalni znesek v višini 35.000,00 EUR

    Upravičeni stroški: študija izvedljivosti.

    Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu – mladi 2019 Do porabe sredstev, najkasneje do 31.05.2019 Upravičeni strošek izvedbe usposabljanja za udeleženca znaša:

    -370 EUR za dvomesečno usposabljanje in

    -493 EUR za trimesečno usposabljanje.

    -dejanske stroške predhodnega zdravniškega pregleda udeležencev.

    -dodatek za aktivnost.

    -dodatek za prevoz.

    Zavod RS za zaposlovanje Usposabljanje na delovnem mestu 2019 Do porabe sredstev, najkasneje do 31.05.2019 Upravičeni strošek izvedbe usposabljanja za udeleženca znaša:

    -370,00 EUR za dvomesečno usposabljanje in

    -493,00 EUR za trimesečno usposabljanje.

    -Delodajalcem iz posebej opredeljenih skupin (SKIS) v javnem povabilu kot upravičeni strošek povrnemo le dejanske stroške predhodnega zdravniškega pregleda udeležencev.

    -dodatek za aktivnost in dodatek za prevoz.

    SPIRIT DOPOLNJEVANJE SME INSTRUMENTA – Faza 2 12.9.

    2019

    Upravičeni stroški za RRI operacije v okviru industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja so:

    – stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom

    – stroški uporabe osnovnih sredstev

    – stroški investicij v opremo in druga opredmetena osnovna sredstva

    – stroški investicij v neopredmetena sredstva

    – stroški storitev zunanjih izvajalcev

    – posredni stroški

    SPIRIT Sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na

    mednarodnih sejmih v tujini v letih 2019-2023

    7. 1. 2019,

    15. 5. 2019,

    5. 9. 2019,

    6. 1. 2020,

    15. 5. 2020,

    4. 9. 2020,

    5. 1. 2021,

    14. 5. 2021,

    3. 9. 2021,

    5. 1. 2022 in

    16. 5. 2022.

    Višina standardnega stroška za m2 najetega razstavnega prostora na mednarodnem sejmu v tujini za posamezno operacijo v EUR (SSE)
    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD P7R 2018 – Mikrokrediti na problemskih območjih v Republiki Sloveniji

    (Program Mladi, Program “MSP5+”)

    01.02.2019, 01.03.2019, 01.04.2019, 01.05.2019, 01.06.2019,

    01.07.2019, 01.09.2019 in 01.10.2019.

    Znesek kredita: 5.000 – 25.000 EUR. Do največ 85 % vrednosti upravičenih stroškov projekta, a največ 25.000 EUR.

    -Pogodbena fiksna letna obrestna mera 1,1 %.

    Upravičeni stroški:

    -izdatki za materialne investicije (nakup opreme, gradnja ali nakup poslovnih prostorov),

    -izdatki za nematerialne naložbe (nakup patentiranih pravic, licenc,znanja in ne patentiranega tehničnega znanja podjetja),

    -izdatki za nakup materiala in trgovskega blaga,

    -izdatki za nakup storitev,

    -izdatki za plače (neto plača, dohodnina, prispevki iz in na plačo,povračilo stroškov prevoza na delo in z dela, stroški prehrane meddelom), a največ do 50 % zneska kredita.

    Med upravičene stroške ne spada nakup cestno transportnih sredstev.

    MGRT Javni razpis za »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2« 24. 09. 2019 Sofinanciranje skladno z standardno lestvico stroška dela razvojnega osebja in

    – Stroški plač in povračil v zvezi z delom

    – Stroški storitev zunanjih izvajalcev

    – Investicije v neopredmetena sredstva

    – Posredni stroški

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vavčer za certifikate kakovosti Do porabe

    sredstev

    Po tem javnem pozivu se sofinancirajo upravičeni stroški:

    -Stroški priprave na certificiranje (stroški zunanjega izvajalca)

    -Stroški certificiranja za pridobitev oz. vzdrževanje certifikatov za sisteme vodenja in proizvodov ter validacije okoljske izjave pridobljenih na podlagi mednarodnih/evropskih/enakovrednih slovenskih standardov (ISO, IATF, IEC in ITU, CEN, CENELEC in ETSI, EMAS, ECOLABEL).

    Višina sofinanciranja: 60%. Minimalna višina subvencije je 1.000,00 EUR, maksimalna višina subvencije pa 9.999,99 EUR.

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vavčer za zaščito intelektualne lastnine Do porabe sredstev Po tem javnem pozivu se sofinancirajo upravičeni stroški:

    -Stroški priprave dokumentacije za prijavo in/ali vzdrževanja in/ali širjenja v tujino patenta, modela, znamke kar vključuje strošek zastopnika za pripravo dokumentacije z vsemi potrebnimi dejanji do registracije intelektualne lastnine.

    -Stroški prijave in/ali vzdrževanja in/ali širjenja v tujino za patent, model, znamko pri UIL, tujih patentnih uradih ali evropskem patentnem uradu. Vključuje strošek uradne pristojbine za prijavo, registracijo, vzdrževanje, popolni preizkus (preveritev, če je izum nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv).

    -Stroški prevoda prijave (če gre za širjenje v tujino oz. validacijo na posameznih uradih), ki je predmet vloge in za katero se bodo uveljavljali upravičeni stroški po tem javnem pozivu.

    Višina subvencije je 60%. Minimalna zaprošena višina sofinanciranja je 1.000,00 eur. Maksimalna stopnja sofinanciraja je 9.999,99 eur. Maksimalna zaprošena višina sofinanciranja: 5.000,00 EUR – brez vključenega popolnega preizkusa oziroma 9.999,99 EUR – z vključenim popolnim preizkusom.

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vavčer za tržne raziskave tujih trgov 31.3.

    2023

    Po tem javnem pozivu se sofinancirajo upravičeni stroški:

    -Stroški izdelave tržne raziskave (stroški zunanjega izvajalca)

    Minimalna višina subvencije je 1.000,00 EUR, maksimalna višina subvencije pa 5.000,00 EUR. Davek na

    dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek.

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vavčer za udeležbe na mednarodnih forumih 31.3.

    2023

    Po tem javnem pozivu se sofinancirajo upravičeni stroški udeležbe na mednarodnem forumu in sicer:

    -stroški aktivne udeležbe prijavitelja na mednarodni forum – to so stroški kotizacije, vpisa v katalog, B2B srečanj, javnega nastopa, predstavitve, razstavnega prostora in morebitni drugi stroški po ponudbi oz. ceniku organizatorja mednarodnega foruma;

    -stroški prevoza – to so stroški letala in/ali vlaka za udeleženca in/ali avtobus;

    -stroški nočitev – upravičeni so samo stroški nočitev ali nočitev z zajtrkom; uveljavljajo se lahko nočitve v času trajanja dogodka in največ dodatno dve nočitvi – prihod dan pred dogodkom in odhod dan po zaključku dogodka.

    Stroški se lahko uveljavljajo za dva udeleženca s strani MSP in sicer za lastnika ali zakonitega zastopnika ali zaposlenega v MSP.

    Minimalna višina subvencije je 500,00 EUR, maksimalna višina subvencije pa 3.000,00 EUR.

    Kot mednarodni forum po tem javnem pozivu se šteje mednarodni strokovni forum, konferenca ali kongres s področja dejavnosti prijavitelja. Mednarodni sejmi v tujini in dogodki organizirani v okviru mednarodnih sejmov v tujini ne sodijo med mednarodne forume v tujini. Kot aktivna udeležba na mednarodnem forumu v tujini se šteje, da upravičenec v okviru mednarodnega foruma tuji poslovni in strokovni javnosti predstavi svoje dosežke in izdelke/storitve na stojnici/razstavnem prostoru in/ali v obliki predavanja/predstavitve in/ali s sodelovanjem v panelu/okrogli mizi.

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino 31.3.

    2023

    Po tem javnem pozivu se sofinancirajo upravičeni stroški prijavitelja na gospodarskih delegacijah v tujino, ki jih organizirajo naslednje organizacije (GZS in regionalne gospodarske zbornice, OZS in regionalne izpostave, OZS, MZZ, skupaj z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi v tujini, MGRT, SPIRIT, SPS, Poslovni klubi, Evropska podjetniška mreža, SID Banka SIO-ti, STO in tuje gospodarske zbornice, ki delujejo v Sloveniji in organizirajo delegacije za slovenska podjetja), so podrobneje specificirane v pozivni dokumentaciji in sicer:

    – stroški kotizacije na gospodarskih delegacijah v tujini,

    – stroški prevoza – so stroški letala in/ali vlaka in/ali avtobusa in/ali službenega vozila med državama za udeleženca,

    – stroški nočitev – upravičeni so samo stroški nočitev ali nočitev z zajtrkom; uveljavljajo se lahko nočitve v času trajanja delegacije/dogodka B2B in največ dodatno dve nočitvi – prihod dan pred dogodkom in odhod dan po zaključku dogodka;

    – Stroški B2B – upravičeni stroški za B2B se lahko uveljavljajo le, če so bili izvedeni v času trajanja delegacije in v kolikor niso vključeni že v stroške navedene v prvi alineji tega odstavka (stroški udeležbe prijavitelja na gospodarskih delegacijah v tujino).

    Stroški se lahko uveljavljajo samo za enega udeleženca s strani MSP in sicer za lastnika ali zakonitega zastopnika ali zaposlenega v podjetju.

    Minimalna višina subvencije je 500,00 EUR, maksimalna višina subvencije pa 5.000,00 EUR.

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini 31.3.

    2023

    Po tem javnem pozivu se sofinancirajo upravičeni stroški zunanjih izvajalcev za postavitev in opremljanje dela skupnega razstavnega prostora, ki je namenjen MSP. Postavitev in opremljanje dela skupnega razstavnega prostora zajema:

    – oblikovanje oz. design sejemske stojnice (projekt oblikovanja in priprava renderjev),

    – postavitev konstrukcije sejemske stojnice (sejemska konstrukcija, grafična podoba in oprema, avdio video oprema, montaža in demontaža sejemske konstrukcije),

    – prevoz eksponatov oziroma logistika.

    Upravičeni stroški se lahko uveljavljajo samo za tiste mednarodne sejme v tujini, na katerih SPIRIT Slovenija organizira skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva in za katere je prijavitelj pred oddajo vloge prejel iz strani SPIRIT Slovenija potrditev, da je vključen med razstavljavce skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva (ki jo je prejel na osnovi oddane prijave na javno povabilo SPIRIT Slovenija) na sejmu v tujini, za katerega uveljavlja upravičene stroške. Stroški, ki jih krije SPIRIT Slovenija – to so stroški neopremljenega razstavnega prostora, zakupa tehničnih priključkov in vpisa v katalog – niso upravičeni stroški po tem javnem pozivu.

    Minimalna višina subvencije je 1.000,00 EUR, maksimalna višina subvencije pa 3.000,00 EUR.

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD P1 plus 2019 –

    Garancije za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

    5. 4., 15. 4., 1. 5., 15. 5., 1. 6., 15. 6., 1. 7., 1. 9., 15. 9., 1. 10., 15. 10. 2019 Upravičenci: Mikro, mala in srednja podjetja, s.p.-ji.

    Osnovni pogoji: vsaj 1 zaposlena oseba, bonitetna ocena vsaj D2, EDBITA v vrednosti 7,0 ali manj in vsaj 7 % kapitala v obveznostih do virov sredstev.

    Upravičeni stroški: obratna sredstva in investicije.

    Višina garancije: med 60 % in 80 %.

    Obrestna mera: 6 mesečni EURIBOR + 0,65 % – 1,15 % pribitka.

    MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO Javni razpis za sofinanciranje nakupa in postavitve naprav za proizvodnjo električne energije z izrabo sončne energije za obdobje 2019-2022 26.4

    .2019, 26.7.

    2019, 28.2.

    2020, 25.9.

    2020

    Upravičeni stroški:

    a) nakup in vgradnja naprave za pridobivanje električne energije z izrabo sončne energije,

    b) nakup in vgradnja hranilnika energije,

    c) pripadajoča električna inštalacija in oprema,

    d) priprava in izvedba obrtniških in instalacijskih del,

    e) strokovni nadzor v vrednosti 3 % od upravičenih stroškov operacije,

    f) stroški informiranja in komuniciranja,

    g) stroški storitev zunanjih izvajalcev.

    Upravičenci: podjetja in s.p.

    Višina sofinanciranja: Sofinancira se 20% upravičenih stroškov operacije, vendar ne več kot 200 eur na 1 kW instalirane nazivne električne moči.

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vavčer za digitalni marketing 31.3.

    2023

    Upravičenci: MSP

    Upravičeni so stroški zunanjih izvajalcev, ki zajemajo:

    -stroški izdelave nove spletne strani (vključno z mobilno prilagoditvijo) in izvedba testiranja

    -spletne strani s tehničnega in UX/UI vidika (na primer: ocena intuitivnosti, itd.),

    -stroški izdelave nove mobilne aplikacije in izvedba testiranja mobilne aplikacije s tehničnega in UX/UI vidika,

    -stroški vzpostavitve lastne spletne trgovine,

    -stroški vzpostavitve lastne rezervacijske platforme.

    Sofinanciranje: 60% (najmanj 1.000 eur, največ 9.999,99 eur)

    Katalog izvajalcev: http://dihslovenia.si/katalogi/

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vavčer za dvig digitalnih kompetenc 31.3.

    2023

    Upravičenci: MSP

    Po tem javnem pozivu se sofinancirajo upravičeni stroški zunanjih izvajalcev, ki so navedeni v seznamu usposobljenih izvajalcev za izvajanje usposabljanj za pridobitev digitalnih kompetenc na ključnih področjih digitalizacije v katalogu usposabljanj pri DIH Slovenija.

    Sofinanciranje: 60% (najmanj 1.000 eur, največ 9.999,99 eur)

    Katalog izvajalcev: Katalog izvajalcev: http://dihslovenia.si/katalogi/

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD Vavčer za pripravo digitalne strategije 31.3.

    2023

    Upravičenci: MSP

    Vavčer za pripravo digitalnih strategij zajema oceno stanja na področju digitalizacije, pripravo načrta razvoja digitalnih zmožnosti podjetja in ključna področja digitalne preobrazbe: Izkušnja kupca (Customer eXperience), Podatkovna strategija, Procesi in digitalne rešitve za podporo poslovanja, Digitalni poslovni modeli, produkti in storitve, Strategija razvoja digitalnih kadrov in digitalnih delovnih mest, Strategija razvoja digitalne kulture, Kibernetska varnost, Industrija 4.0. (samo pri podjetjih, kjer je relevantna)

    Sofinanciranje 60% (min 1.000 eur, max 9.999,99 eur)

    Seznam izvajalcev: Katalog izvajalcev: http://dihslovenia.si/katalogi/

    SLOVENSKI PODJETNIŠKI SKLAD P7-2 2019 – MIKROKREDITI 15.04, 25.04., 09.05., 23.05., 06.06., 20.06. in 04.07.2019 Najnižji znesek kredita znaša 5.000 EUR, najvišji 25.000 EUR.

    Kredit lahko krije do 100% vrednosti upravičenih stroškov projekta.

    Ročnost kredita: z rokom vračila 2, 3, 4 ali 5 let. Odplačilo kredita je v enakih mesečnih obrokih.

    Moratorij na odplačilo glavnice kredita traja do 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja do največ ½ dobe ročnosti kredita.

    Obrestna mera je 37,5 % 6 mesečnega EURIBORA (spremenljivi del referenčne obrestne mere) + 0,8 % p.a. (fiksni del), če je EURIBOR negativen se šteje kot 0 %.

    Obrestno obdobje, za katerega se določi pogodbena obrestna mera, je šestmesečno in se prične na dan črpanja kredita.

    Zavarovanje kredita: 5 menic podjetja.

     

    Vir:  DATA – https://data.si/javni-razpisi-za-podjetja/

     Javni razpis za spodbujanje uvajanja okoljskih znakov za turistične nastanitve

    Maribor, 01.03.2019

    Javni razpis:

    Javni razpis za spodbujanje uvajanja okoljskih znakov za turistične nastanitve

    Rok za oddajo vlog:

    15.04.2019

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    NAMEN JAVNEGA RAZPISA

    Namen tega javnega razpisa je spodbuditi pravne in fizične osebe, društva in druge subjekte javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju turizma, k uvajanju okoljskega/ekološkega managementa in okoljskih/ekoloških standardov v turističnih nastanitvenih objektih ter spodbuditi pridobitev mednarodno uveljavljenega okoljskega znaka.

     Pravica do plačila prispevkov za čas krajšega delovnega časa

    Maribor, 26.02.2019

    Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

    • eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka

    • eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka

    • eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev

    Razlaga pravice do krajšega delovnega časa po novem ZSDP-1


    Primer: mati bo za dva otroka (rojena leta 5. 4. 2010 in 7. 5. 2012) lahko izrabila pravico do 31. 8. 2018 (do vstopa mlajšega otroka v prvi razred), od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019 pa zaradi neprenosljivosti pravico lahko izrabi oče otroka (če ne, zapade). Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa izrabi v celoti sam. Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.

     Javni poziv – Vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini

    Maribor, 25.02.2019

    Javni poziv:

    Vavčer za skupinske predstavitve slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini

    Rok za oddajo vlog:

    Rok za predložitev zahtevkov:

    31.3.2023

    30.9.2023

    Izdajatelj:

    Slovenski podjetniški sklad

    NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

    Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi ciljne skupine, da se udeležijo organiziranih skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini, da predstavijo svoje izdelke in storitve, pridobijo nove poslovne kontakte, povečajo možnosti za sklepanje poslov in spoznajo svojo konkurenco ter trende v posamezni panogi in tako izboljšajo svojo konkurenčno prednost ter možnosti za povečanje dodane vrednosti oz. prihodkov od prodaje.

     Javni poziv – Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujini

    Maribor, 25.02.2019

    Javni poziv:

    Vavčer za udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujino

    Rok za oddajo vlog:

    Rok za predložitev zahtevkov:

    31.3.2023

    30.9.2023

    Izdajatelj:

    Slovenski podjetniški sklad

    NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

    Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi podjetja k udeležbi v izhodnih gospodarskih delegacijah (vključno z bilateralnimi srečanji s podjetji), za povezovanje s potencialnimi poslovnimi partnerji in za iskanje novih poslovnih priložnosti, s ciljem povečanja možnosti za povečanje prepoznavnosti ter pridobivanje izkušenj pri predstavitvi in poslovanju na tujih trgih, kar bo imelo pozitiven vpliv na konkurenčnost podjetij.

     Javni poziv – Vavčer za udeležbo na mednarodnih forumih

    Maribor, 25.02.2019

    Javni poziv:

    Vavčer za udeležbo na mednarodnih forumih

    Rok za oddajo vlog:

    Rok za predložitev zahtevkov:

    31.3.2023

    30.9.2023

    Izdajatelj:

    Slovenski podjetniški sklad

    NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

    Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k aktivni udeležbi na mednarodnih forumih v tujini za povečanje širše prepoznavnosti MSP, njihovih dosežkov, izdelkov oz. storitev, vse s ciljem pridobitve novih poslovnih partnerjev in poslovnih priložnosti na tujih trgih. Na osnovi tega se bo povečala njihova konkurenčnost in s tem dodana vrednost oz. prihodki od prodaje.

     Javni poziv – Vavčer za tržne raziskave tujih trgov

    Maribor, 25.02.2019

    Javni poziv:

    Vavčer za tržne raziskave tujih trgov

    Rok za oddajo vlog:

    Rok za predložitev zahtevkov:

    31.3.2023

    30.9.2023

    Izdajatelj:

    Slovenski podjetniški sklad

    NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

    Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi ciljne skupine k izdelavi tržnih raziskav tujih trgov z namenom, da proučijo možnosti za prodor novih ali obstoječih izdelkov/storitev na tuj trg, širitve oz. diverzifikacije svojega poslovanja na tujih trgih, s čimer se bo povečala njihova konkurenčnost, dodana vrednost oz. prihodki od prodaje.

     Javni razpis Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

    Maribor, 20.02.2019

    Javni razpis:

    Predelava ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture

    Rok za oddajo vlog:

    Vložitev vloge na javni razpis poteka od 11. 3. 2019 do porabe sredstev

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v nove obrate in povečevanje ter posodabljanje obstoječih obratov za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture.

     Javni razpis Produktivne naložbe v klasično akvakulturo

    Maribor, 20.02.2019

    Javni razpis:

    Produktivne naložbe v klasično akvakulturo

    Rok za oddajo vlog:

    Vložitev vloge na javni razpis poteka od 11. 3. 2019 do porabe sredstev

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v klasično vzrejo vodnih organizmov, naložbe v nove obrate akvakulture ter naložbe v povečanje in posodabljanje obstoječih obratov akvakulture.

     Javni razpis Produktivne naložbe v okoljsko akvakulturo

    Maribor, 20.02.2019

    Javni razpis:

    Produktivne naložbe v okoljsko akvakulturo

    Rok za oddajo vlog:

    Vložitev vloge na javni razpis poteka od 11. 3. 2019 do porabe sredstev

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v okoljsko vzrejo vodnih organizmov, naložbe v nove obrate akvakulture ter naložbe v povečanje in posodabljanje obstoječih obratov akvakulture.

     Spletni seminar – Davčna napoved 2018 za normirance

    Maribor, 19.02.2019

    Obdavčitev normirancev je z davčnim letom 2018 nekoliko spremenjena. S spremembo Zakona o dohodnini so bile sprejete določene novosti, ki na novo določajo višino normiranih dohodkov, pogoje za obvezni izstop iz sistema ter omejujejo možnosti za načrtno izkoriščanje ugodnejše davčne obravnave ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov.

    Sledite povezavi do spletnega seminarja, kjer Mojca Müller, iz Anove računovodske hiše d.o.o., preizkušena davčnica pri SIR, predstavi nekaj uporabnih informacij glede davčne napovedi 2018 za normirance.

    Vsebina posnetka:

    • predstavitev osnovnih značilnosti oz. posebnosti pri poslovanju in obdavčitvi »normirancev« in izpostavitev novosti, ki veljajo za davčno leto 2018,
    • podaja osnovnih navodil, kaj vse je potrebno postoriti preden začnemo s pripravo davčnega obračuna,
    • predstavitev postopkov izpolnitve davčnega obračuna za leto 2018 (obrazec DDD-DDD) preko eDavkov,
    • prikaz izračuna novih zneskov akontacij dohodnine in obveznih socialnih prispevkov za leto 2019.

    Vir: Minimax

     Spletni seminar – Priprava letnih poročil za leto 2018

    Maribor, 13.02.2019

    Računovodje imajo ob koncu leta največ dela z izdelavo poslovnih poročil.

    Sledite povezavi do spletnega seminarja, kjer Edita Golob, direktorica Pro fin, finančno poslovnega centra, d.o.o., predstavi nekaj uporabnih informacij, kako si olajšati delo pri pripravi letnih poročil.

    Vsebina posnetka:

    • Kaj je treba preveriti preden pričnemo pripravljati letno poročilo?
    • Kaj je treba narediti, da bomo plačali točno toliko davčnih obveznosti, kot je potrebno?
    • Katere olajšave lahko koristimo za znižanje davčne osnove?
    • Zakaj je pravilnost poslovnih poročil za Ajpes pomembna?
    • Kaj moramo razkriti v pojasnilih k izkazom?
    • Podali bomo uporabne nasvete, kako lažje in hitreje odkriti napake.

    Vir: Minimax

     Spletni seminar – Ali se mi še splača biti normiranec?

    Maribor, 13.02.2019

    Za normirance je poslovanje enostavnejše, manj je birokracije, tudi stroški administracije so nižji.

    Sledite povezavi do kratkega posnetka, v katerem so med drugim predstavljene tudi spremembe, ki jih je prinesla zakonodaja leta 2018.

    Vsebina posnetka:

    • Kakšna je razlika med klasičnim in normiranim sp-jem?
    • Kaj prinaša zakonodaja s 1. 1. 2018?
    • Kakšna je obdavčitev?
    • Kdo je lahko normiranec?
    • Na kaj je potrebno paziti?
    • Kako izračunam, ali se mi splača?
    • Prikaz evidenc in obveznosti v praksi v programu Minimax

    Vir: Minimax

     Spletni seminar – Obvezne evidence samostojnega podjetnika

    Maribor, 13.02.2019

    Vsak podjetnik spremlja plačila svojih izdanih in prejetih računov. Obstaja pa še vrsta drugih evidenc, ki jih je podjetnik dolžan voditi. Tudi če zanje skrbi računovodski servis, je smiselno, da jih poznate.

    Sledite povezavi do kratkega posnetka, v katerem predstavljamo evidence ter njihovo poenostavljeno vodenje.

    Vsebina posnetka:

    • Katere evidence zahteva zakonodaja tako za normirani kot običajni s.p.?
    • Katere evidence so priporočljive in olajšajo poslovanje?
    • Katere so glavne in katere pomožne evidence?
    • Kako si lahko poenostavimo spremljanje evidenc?
    • Kako, kje in kako dolgo jih je treba shranjevati?
    • Kako nam lahko informacije iz evidenc pomagajo pri poslovanju?

    Vir: Minimax

     Spletni seminar – Kako podjetnik pravilno obračuna prispevke?

    Maribor, 13.02.2019

    Samostojni podjetniki so sami zavezanci za plačilo prispevkov, višina pa se spreminja, saj je odvisna tudi od dobička in že obračunanih prispevkov.

    Sledite povezavi do kratkega posnetka, v katerem je prikazano, kakšen obračun prispevkov zahteva FURS.

    Vsebina posnetka:

    • Zakaj mora s.p. plačevati prispevke?
    • Kakšne so (najnižje in najvišje) osnove za prispevke in od česa so odvisne?
    • Pomembni roki (obračun, poročanje davčnemu organu, plačilo)
    • Praktični primeri: obračun za navadni sp, obračun za popoldanski sp, polovični delovni čas
    • Delna oprostitev prispevkov
    • Posebnosti: bolniška, nega, porodniški dopust

    Vir: Minimax

     5. javni razpis za podukrep 4.2 – Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov za leto 2019

    Maribor, 11.02.2019

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: podukrep 4.2

    Rok za sprejem ponudb:

    29.05.2019 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov.

     Javni poziv – Vavčer za certifikate kakovosti

    Maribor, 11.02.2019

    Javni poziv:

    Vavčer za certifikate kakovosti

    Rok za oddajo vlog:

    Rok za predložitev zahtevkov:

    31.3.2023

    30.9.2023

    Izdajatelj:

    Slovenski podjetniški sklad

    NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

    Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k pridobitvi in vzdrževanju certifikatov za sisteme vodenja in proizvodov, s čemer se bo povečala njihova konkurenčnost, možnost širitve na tuje trge, dvig kakovosti poslovanja oz. izdelkov in dodana vrednost oz. prihodki od prodaje.

     Javni poziv – Vavčer za zaščito intelektualne lastnine

    Maribor, 11.02.2019

    Javni poziv:

    Vavčer za zaščito intelektualne lastnine

    Rok za oddajo vlog:

    Rok za predložitev zahtevkov:

    31.3.2023

    30.9.2023

    Izdajatelj:

    Slovenski podjetniški sklad

    NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

    Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) s sedežem v Republiki Sloveniji, k zaščiti intelektualne lastnine, s čimer se bo prispevalo k rasti in ugledu MSP in s tem h krepitvi konkurenčnosti oz. njihovega tržnega položaja.

     Javni razpis EUROSTARS 2019

    Maribor, 11.02.2019

    Javni razpis:

    Javni razpis EUROSTARS 2019

    Rok za sprejem ponudb:

    28.02.2019 do 20:00

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

    Namen javnega razpisa je izvajanje programa Eurostars 2. Eurostars 2 je program, ki s sofinanciranjem podpira mala in srednje velika podjetja (MSPje), ki se intenzivno ukvarjajo z raziskavami in razvojem in njihove partnerje, pri izvajanju njihovih skupnih inovativnih projektov, ki imajo predviden kratek čas vstopa na trg.

    Cilj javnega razpisa je skladno s pogoji iz dvostranskega sporazuma, podjetja iz Slovenije (predvsem MSPje), spodbuditi k izvajanju tržno orientiranih raziskovalno razvojnih projektov (ki se izvajajo v obliki industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja) in z namenom njihovega izvajanja, povezovanju v mednarodne konzorcije.

     Zastaranje terjatev

    07.02.2019

    Podjetnik se tekom poslovanja lahko znajde v situaciji, ko mu stranka dalj časa ne plača za opravljeno storitev ali pa zamuja z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti. V takšnih primerih je potrebno paziti na zastaranje terjatev. Z zastaranjem namreč preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.

    Zaradi navedenega je bistvenega pomena, da poznamo zastaralne roke za posamezne obveznosti in še pravočasno ukrepamo.

    Kdaj začne teči zastaranje terjatev in kdaj zastaranje nastopi?

    Zastaranje terjatev začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Zastaranje pa bo nastopilo, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje bo tako nastopilo, ko bo iztekel zadnji dan z zakonom določenega časa.

    In kakšni so zastaralni roki pri posameznih terjatvah?

     Delodajalci, delavcem lahko omejite prenos lanskega dopusta v novo leto

     

    Maribor, 07.02.2019

    Prenos lanskega dopusta je pogosta težava delodajalcev. Delavci namreč pogosto prenesejo precej lanskega dopusta v naslednje leto, kar posledično, skupaj z novim dopustom, pomeni dolgotrajno odsotnost z delovnega mesta. Vse to seveda negativno vpliva na delovni proces, pa tudi na medsebojne odnose v podjetju.

    Prenos lanskega dopusta je omejen že po samem Zakonu o delovnih razmerjih.

    Že sam ZDR-1 določa v 162. členu, da je delavec dolžan do konca koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta. Delavec tako že po samem zakonu ne sme prenesti celotnega dopusta v naslednje koledarsko leto. Preostanek letnega dopusta lahko, tako določa ZDR-1, v dogovoru z delodajalcem, izrabi do 30. junija naslednjega leta. Potreben je torej dogovor z delodajalcem, da se dopust prenese v naslednje leto. Zakon tudi izrecno nalaga delodajalcu, da je delavcu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Namen letnega dopusta je tako nedvomno v njegovi izrabi, kolikor se le da, v tekočem koledarskem letu, torej v letu, za katero je bil delavcu odmerjen. Izjema so seveda daljše odsotnosti delavca.

    Prenos lanskega dopusta se lahko še dodatno omeji s pravilnikom.

     Nov znesek minimalne plače in izplačilo nadur

    Maribor, 07.02.2019

    Dne 24.12. 2018 je bil objavljen Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači , ki določa nov znesek minimalne plače. Nov znesek minimalne plače od 1.1. 2019 znaša 886,63 EUR. Nov znesek minimalne plače je potrebno upoštevati za delo od 1.1. 2019 naprej.

    Zakon o delovnih razmerjih v 134. členu določa, da se plača plačuje za plačilno obdobje, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplača najkasneje do 18. dne po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan. Delodajalec je dolžan predhodno pisno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne na pri delodajalcu običajen način.

    Glede na navedeno, je potrebno pri izplačilu plače za januar 2019, ki mora biti izplačano najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec oz. še prej, če je tako navedeno v pogodbi o zaposlitvi, upoštevati novi znesek minimalne plače. Novi znesek minimalne plače se torej izplačuje za delo od 1.1. 2019 dalje.

     Obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost za zavarovanca – družbenika

    Maribor, 05.02.2019

    Zavezanec, ki je družbenik oziroma delničar gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanovitelj zavoda ter zadruge in je poslovodna oseba (družbenik), je obvezno zavarovan iz naslova lastništva družbe od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba, do dneva izbrisa, če ni zavarovan na drugi podlagi.

    Zavezanec prispevke za socialno varnost obračunava in plačuje od zavarovalne osnove, določene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer najmanj od zavarovalne osnove v znesku, ki je določena kot minimalna osnova v posameznem obdobju prehodnega obdobja (v letu 2018 od 80% PP, v letu 2019 od 85 % PP), od leta 2020 dalje pa od 90 % PP, lahko pa se odloči za zvišanje zavarovalne osnove do višine 3,5-kratnika PP.

     Obvestilo o spremembi obračunskega obdobja DDV-O

    Maribor, 05.02.2019

    Centralna sprememba davčnega obdobja bo od 7. 2. 2019 do 9. 2. 2019.

    Obveščamo vas, da bomo na podlagi 89. člena ZDDV-1 centralno spremenili davčna obdobja vsem davčnim zavezancem, ki se jim na podlagi obdavčljivega prometa v letu 2018 spremeni davčno obdobje. Centralna sprememba davčnega obdobja bo potekala od 7. 2. 2019 (od 13.00 ure dalje) do predvidoma 9. 2. 2019.

    V tem času bo oddaja obrazcev DDV-O, VIES-KP in PD-O zaprta za vsa obdobja.

    Prosimo vas, da čim prej oddate obračune za obdobje december 2018 oziroma oktober – december 2018, zato da bomo pri menjavi obdobij lahko upoštevali promet za celo leto 2018.

    Sledite povezavi:

    http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/novica/obvestilo_o_spremembi_obracunskega_obdobja_ddv_o_8840/?type=atom%27A%3D0&cHash=cdaf2a1786c29def02288d9a31a18cae

    Vir: FURS

    Za informacije smo dosegljivi na:

    kontakt: Društvo CTRP so.p.

    Telefon: 02 23 42 321

    email: simona.klancnik@interfin.si

     Spomni me – februar 2019 🙂

    Maribor, 05.02.2019

    Pregled datumov in obrazcev, ki jih v januarju 2019 ne smete zamuditi

    Do 5. 2.

    • Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2018 za zavezance, ki med letom niso uveljavljali olajšave, in tiste, ki želijo spremeniti podatke

    • Vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v letu 2018

    Do 11. 2.

    • Plačilo akontacij davka iz dejavnosti za januar 2019

    • Plačilo akontacij davka od dohodka pravnih oseb za januar 2019

    • Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, kadar ta dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, za januar 2019); obrazec se oddaja tudi za ODD (vse o osebnem dopolnilnem delu)

     Projekt za zaposlovanje mladih – do 29. leta starosti

    Maribor, 04.02.2019

    V vzhodni Sloveniji poteka projekt Aktivno Izobraževanje in Usposabljanje Mladih – Aktivium. Izvaja ga Študentska organizacija Univerze v Mariboru v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje.

    Vključijo se lahko mladi od 15. do dopolnjenega 29. leta (mlajši od 30 let), s stalnim prebivališčem v vzhodni Sloveniji, prijavljeni med brezposelnimi.

    Projektne aktivnosti se bodo izvajale do konca oktobra 2019. Vsako podjetje, ki bo v tem času zaposlilo udeleženca izobraževanja, bo za eno leto zaposlitve lahko zaprosilo za spodbudo za zaposlitev s subvencijo v višini 5.000 €.

     Finančne spodbude ZRSZ: AKTIVNI DO UPOKOJITVE

    Maribor, 04.02.2019

    Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

    1. je pravna ali fizična oseba, vsaj 12 mesecev vpisana v Poslovni register Slovenije,

    2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

    3. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe,

    4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

    5. zadnjih 12 mesecev ni zmanjševal števila zaposlenih, razen iz dopustnih razlogov.

     Finančne spodbude ZRSZ: ZAPOSLI.ME

    Maribor, 04.02.2019

    Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

    1. je pravna ali fizična oseba, vsaj 12 mesecev vpisana v Poslovni register Slovenije,

    2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

    3. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe,

    4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

    5. zadnjih 12 mesecev ni zmanjševal števila zaposlenih, razen iz dopustnih razlogov.

     Finančne spodbude ZRSZ: USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU (UDM)

    Maribor, 04.02.2019

    Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

    1. je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije,

    2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

    3. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe,

    4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

     Finančne spodbude ZRSZ: USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU (UDM) – MLADI

    Maribor, 04.02.2019

    Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

    1. je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije,

    2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

    3. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe,

    4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

     Finančne spodbude ZRSZ: DELOVNI PREIZKUS

    Maribor, 04.02.2019

    Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

    1. je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije,

    2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

    3. ima po stanju do vključno zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe na javno povabilo poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji,

    4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

     Obrazec: Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine za leto 2018

    Maribor, 21.01.2019

    Pri sestavi informativnega izračuna za leto, za katero se odmerja dohodnina (davčno leto), bo davčni organ upošteval le vloge, ki jih bo prejel do 5. februarja tekočega leta za preteklo davčno leto. Če je vloga poslana priporočeno po pošti, se za dan vložitve vloge šteje dan oddaje na pošto, če pa je vloga poslan a z navadno pošto, mora k finančni upravi prispeti najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo davčno leto.

     Javni razpis za operacijo naložbe v pred industrijsko predelavo lesa iz PRP 14-20 za leto 2018

    Maribor, 21.01.2019

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: Podukrep 8.6

    Rok za sprejem ponudb:

    23.04.2019 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa so naložbe v dejavnost obdelave okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa in dejavnosti prve predelave lesa majhnega obsega, ki diverzificira proizvodnjo upravičencev.

     2. javni razpis za podukrep 16.5 – Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam

    Maribor, 21.01.2019

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: Podukrep 16.5

    Rok za sprejem ponudb:

    19.04.2019 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo pilotnih projektov in projektov Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti.

    Pilotni projekt je določen v drugem in šestem odstavku 6. člena Uredbe.

     10. javni razpis za podukrep 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2018

    Maribor, 21.01.2019

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: podukrep 4.1

    Rok za sprejem ponudb:

    24.04.2019 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet podpore so naslednje vrste naložb:

    • ureditev hlevov in drugih gospodarskih poslopij,

    • ureditev greznic in čistilnih naprav,

    • gradnja objektov za skladiščenje živinskih gnojil,

    • nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil,

    • zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil in gradnja kompostarn.

    CILJNE SKUPINE/UPRAVIČENCI

    Upravičenec do podpore je določen v 6. členu Uredbe.

    VIŠINA SREDSTEV

    • 8.100.000 EUR

    Vir: Javni razpisi – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Za pomoč pri oddaji ponudbe smo za vas dosegljivi na:

    kontakt: Društvo CTRP so.p.

    Telefon: 02 23 42 321

    email: simona.klancnik@interfin.si

     2. javni razpis za podukrep 16.2 – Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

    Maribor, 21.01.2019

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: Podukrep 16.2

    Rok za sprejem ponudb:

    19.04.2019 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo pilotnih projektov in projektov Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti.

    Pilotni projekt je določen v drugem in šestem odstavku 6. člena Uredbe.

    CILJ PODUKREPA

    • razvoj novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva, prenos znanj v prakso ter razširjanje rezultatov projekta

    CILJNE SKUPINE/UPRAVIČENCI

    Upravičenec do podpore in prejemnik pomoči de minimis sta določena v 9. in 49.a členu Uredbe.

    VIŠINA SREDSTEV

    • 5.000.000,00 EUR

    Vir: Javni razpisi – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Za pomoč pri oddaji ponudbe smo za vas dosegljivi na:

    kontakt: Društvo CTRP so.p.

    Telefon: 02 23 42 321

    email: simona.klancnik@interfin.si

     2. javni razpis za podukrep 16.9 – Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani

    Maribor, 21.01.2019

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: Podukrep 16.9

    Rok za sprejem ponudb:

    12.04.2019 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo projektov sodelovanja med kmetijami in pravnimi osebami, v okviru katerih se na kmetiji poskusno izvedejo aktivnosti, ki se nanašajo na področje izobraževanja o okolju in hrani, zdravstvenega varstva, socialnega varstva oziroma invalidskega varstva.

     2. javni razpis za podukrep 16.4 – Vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov

    Maribor, 21.01.2019

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: Podukrep 16.4

    Rok za sprejem ponudb:

    12.04.2019 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo projektov sodelovanja kmetijskih gospodarstev in posrednikov, ki izvajajo odkup in prodajo proizvodov na lokalnem trgu ter s tem povezanih promocijskih dejavnosti.

     Poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2019/2020

    Maribor, 17.01.2019

    Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je 14. decembra 2018 objavil Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2019/2020. Rok za oddajo potreb je do vključno 31. januarja 2019.

    Namen javnega poziva je:

    • zbrati ponudbo kadrovskih štipendij v Republiki Sloveniji z namenom informiranja učencev, dijakov in študentov o vseh razpoložljivih kadrovskih štipendijah pred izbiro izobraževanja in s tem ponuditi podporo njihovemu odločanju za izobraževanje glede na potrebe na trgu dela,

    • ponuditi delodajalcem enotno oddajanje potreb po kadrovskih štipendistih in promocijo potreb med učenci, dijaki in študenti.

     Pavšalni prispevki za popoldanski s.p. v letu 2019

    Maribor, 16.01.2019

    Pavšalni prispevki za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic 2019 – prispevki za ZZ višji za 3,38 %

    Zavezanci za pavšalne prispevke do 15. v mesecu za pretekli mesec oddajo Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavki ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. Rok za plačilo prispevkov: do 20. v mesecu za pretekli mesec (npr. do 20. februarja za januar).

     Individualni seminar coaching

    11.01.2019

    Obvladovanje stresa na delovnem mestu

    Stres na delovnem mestu, še posebej, če traja dalj časa, negativno vpliva na zdravje in zadovoljstvo zaposlenih ter je pogost vzrok nižje storilnosti in bolniške odsotnosti. Delavnica obsega interaktivno svetovalno predavanje, delo na lastnih primerih in učenje tehnik za spoprijemanje s stresom. Namen delavnice je poučiti udeležence, da sami zavzamejo aktivno vlogo pri prepoznavanju in uravnavanju stresa. Vsebinsko je prilagojena konkretnim dejavnikom stresa, ki so jim izpostavljeni udeleženci (zahteve dela, medosebni odnosi, organizacijska klima, itd.).

    Delavnica vključuje vsebine:

    • izvor in funkcija stresa, telesne, psihične, socialne posledice stresa,
    • prepoznavanje stresorjev in stresnih reakcij pri posamezniku,
    • usmeritve in priporočila za spoprijemanje s stresom (izdelava osebnega načrta za spoprijemanje s stresom),
    • preventivno delovanje – predvidevanje, načrtovanje, razporeditev nalog, dela, časa, ravnotežje delo/družina/prosti čas…,
    • umirjanje stresne reakcije, prekinitev avtopilota, prevzem kontrole nad seboj,
    • metoda čuječnosti, sproščanje, relaksacijske tehnike.

     Kako izplačati nagrade zaposlenim in kakšna je njihova obdavčitev?

    Maribor, 08.01.2019

    Na kaj morate biti pozorni delodajalci, kdaj in kako lahko izplačate nagrade, kolikšen del dobi država? Kakšno je pravzaprav neto izplačilo nagrade in kaj si delavec lahko privošči?

    Čeprav prispevki še vedno dosegajo približno tretjino bruto bruto izplačila, za malce višje nagrade pa še dohodnino, je od letošnjega leta država nekoliko bolj razumevajoča. Prenovljeni Zakon o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da pri izplačilih božičnice, trinajste plače oziroma nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne bruto plače v državi, ki znaša 1.650,00 €, pod določenimi pogoji ni treba plačati dohodnine, temveč le prispevke.

    Za primerjavo: leto pred tem je veljalo, da se dohodnina ne plača do višine 70 odstotkov povprečne plače v državi, še pred tem pa ni bilo nobene olajšave, kar pomeni, da sta delojemalec in delodajalec od nagrade plačala celotno dohodnino in prispevke, kot da bi šlo za običajno plačo.

    Delodajalci in delojemalci se strinjajo, da je trenutna obdavčitev nagrad boljša kot je bila. Vendar pa opozarjajo, da so pogoji za izplačilo nagrade zapleteni, in da morajo biti do nagrad upravičeni vsi zaposleni in ne samo izjemni delavci, ki nimajo ugodnejše davčne obravnave. Oboji si želijo višja neto izplačila vsaj v primeru izplačevanja nagrad, torej omejitev plačila prispevkov navzgor. Podobne omejitve že obstajajo, in sicer samostojni podjetniki plačajo največ 2.206,00 € prispevkov za socialno varnost na mesec. Omeniti še velja, da je po trenutni zakonodaji možno plačilo nagrade le enkrat na leto.

     Javni razpis Program mladi: P7 – Mikrokrediti 2019

    Maribor, 04.01.2019

    Javni razpis:

    Program mladi: P7 – Mikrokrediti 2019

    Rok za sprejem ponudb:

    Javni razpis ima naslednje prijavne roke za oddajo vlog:

    1. prvi rok je 17.1.2019,

    2. nato vsak četrtek v mesecu januarju, februarju, marcu, aprilu, maju, juniju,

    3. 4.7. in 11. 7., 22.8. in 29.8. 2019,

    4. nato vsak četrtek v mesecu septembru, oktobru, novembru in decembru z zadnjim rokom 19.12.2019.

    Izvajalec:

    Slovenski podjetniški sklad

    PREDMET, NAMEN IN CILJI JAVNEGA RAZPISA

    Predmet produkta so mikrokrediti za mikro in mala podjetja.

    Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro in malim podjetjem v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije z namenom kritja stroškov poslovnih procesov in/ali projekta, predstavljenih v vlogi za financiranje.

    Cilji javnega razpisa so ohranitev delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest ter spodbujanje financiranja projektov in poslovnih procesov gospodarstva.

     Javni razpis Program “MSP5+”: P7 – Mikrokrediti 2019

    Maribor, 04.01.2019

    Javni razpis:

    Program “MSP5+”: P7 – Mikrokrediti 2019

    Rok za sprejem ponudb:

    Javni razpis ima naslednje prijavne roke za oddajo vlog:

    1. prvi rok je 17.1.2019,

    2. nato vsak četrtek v mesecu januarju, februarju, marcu, aprilu, maju, juniju,

    3. 4.7. in 11. 7., 22.8. in 29.8. 2019,

    4. nato vsak četrtek v mesecu septembru, oktobru, novembru in decembru z zadnjim rokom 19.12.2019.

    Izvajalec:

    Slovenski podjetniški sklad

    PREDMET, NAMEN IN CILJI JAVNEGA RAZPISA

    Predmet produkta so mikrokrediti za mikro in mala podjetja.

    Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro in malim podjetjem v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije z namenom kritja stroškov poslovnih procesov in/ali projekta, predstavljenih v vlogi za financiranje.

    Cilji javnega razpisa so ohranitev delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest ter spodbujanje financiranja projektov in poslovnih procesov gospodarstva.

    Spomni me januar 2019 🙂

    Maribor, 04.01.2019

    Pregled datumov in obrazcev, ki jih v januarju 2019 ne smete zamuditi

    Do 10. 1.

    • Plačilo akontacij davka iz dejavnosti za december 2018 in trimesečno obdobje oktober-december 2018

    • Plačilo akontacij davka od dohodka pravnih oseb za december 2018 in trimesečno obdobje oktober-december 2018

    • Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja), kadar ta dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, za december 2018; obrazec se oddaja tudi za ODD (vse o osebnem dopolnilnem delu)

    • Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela od julija 2018 do decembra 2018

    Obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2019

    Maribor, 04.01.2019

    Odmera letnega dopusta je vsakoletna obveznost vseh delodajalcev, ki jo nalaga Zakon o delovnih razmerjih.

    S sklenitvijo delovnega razmerja pridobi vsak delavec tudi pravico do letnega dopusta. Osnovni letni dopust, ki pripada posameznemu delavcu, je potrebno opredeliti že v pogodbi o zaposlitvi. Koliko dni osnovnega dopusta bo pripadalo posameznemu delavcu je odvisno od delodajalca, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati omejitve delovnopravne zakonodaje. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne.

    Poleg osnovnega letnega dopusta, ki je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, pripadajo delavcem tudi dodatni dnevi dopusta. Koliko bo teh dni, je odvisno od osebnih okoliščin posameznega delavca. Tako so na primer starejši delavci in invalidi upravičeni do vsaj treh dodatnih dni dopusta. Enako velja za delavce, ki negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Po en dodatni dan dopusta pripada delavcem tudi za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

    Poleg navedenega lahko dodatni dnevi pripadajo delavcem tudi na podlagi kolektivnih pogodb. Nekatere kolektivne pogodbe namreč priznavajo delavcem dodatne dneve dopusta tudi glede na doseženo delovno dobo ali zahtevnost dela.

    Število dni dopusta, ki pripadajo posameznemu delavcu, se tako lahko iz leta v leto spreminja. Ravno zaradi tega Zakon nalaga delodajalcem obveznost vsakoletne odmere letnega dopusta.

    Odmera letnega dopusta 2019 – vzorec

    Odmera letnega dopusta – rok za odmero in pisno obvestilo delavcem je 31. marec tekočega leta

    Vsak delodajalec je tako dolžan najkasneje do 31. marca pisno obvestiti delavce o številu dni dopusta za tekoče koledarsko leto. Pred tem je seveda potrebno dopust ustrezno odmeriti. Priporočamo, da delodajalci to uredite s pisno odločbo, ki jo vročite delavcem. Iz odločbe naj bo razviden tako osnovni dopust kot tudi dodatni dnevi, ki pripadajo delavcu.

    Za delavce, ki v posameznem koledarskem letu ne bodo zaposleni polnih 12 mesecev, je potrebno ustrezno izračunati tudi sorazmerni del dopusta.

    Opustitev obveznosti odmere letnega dopusta je opredeljena kot prekršek. Zakon tako predpisuje globo v višini od 750 do 2.000 EUR za večje delodajalce, ki te obveznosti ne izpolnijo. Za manjše delodajalce je ta nekoliko nižja in lahko znaša od 200 do 1.000 EUR.

    Vir: Data.si

    Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Javni razpis Program “MSP5+”: P7R 2018 – Mikrokrediti na problemskih območjih v Republiki Sloveniji

    Maribor, 03.01.2019

    Javni razpis:

    Program “MSP5+”: P7R 2018 – Mikrokrediti na problemskih območjih v Republiki Sloveniji

    Rok za sprejem ponudb:

    Javni razpis ima 8 prijavnih rokov za oddajo vlog; 01.02.2019, 01.03.2019, 01.04.2019, 01.05.2019, 01.06.2019, 01.07.2019, 01.09.2019 in 01.10.2019.

    Izvajalec:

    Slovenski podjetniški sklad

    PREDMET, NAMEN IN CILJI JAVNEGA RAZPISA

    Predmet produkta so mikrokrediti za mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP).

    Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja MSP za financiranje rasti in razvoja, tekočega poslovanja in investicijskih vlaganj.

    Cilji javnega razpisa so ohranitev delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest ter spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva posamezne regije.

     Javni razpis Program mladi: P7R 2018 – Mikrokrediti na problemskih območjih v Republiki Sloveniji

    Maribor, 03.01.2019

    Javni razpis:

    Program mladi: P7R 2018 – Mikrokrediti na problemskih območjih v Republiki Sloveniji

    Rok za sprejem ponudb:

    Javni razpis ima 8 prijavnih rokov za oddajo vlog: 01.02.2019, 01.03.2019, 01.04.2019, 01.05.2019, 01.06.2019, 01.07.2019, 01.09.2019 in 01.10.2019.

    Izvajalec:

    Slovenski podjetniški sklad

    PREDMET, NAMEN IN CILJI JAVNEGA RAZPISA

    Predmet produkta so mikrokrediti za mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP).

    Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja MSP za financiranje rasti in razvoja, tekočega poslovanja in investicijskih vlaganj.

    Cilji javnega razpisa so ohranitev delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest ter spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva posamezne regije.

    Vračilo DDV tujim fizičnim osebam

    Maribor, 21.12.2018

    Davčnega zavezanca zanima, kako ravnati pri vračilih DDV tujim fizičnim osebam v primeru, ko carinski organ kupcu overi (žig) samo obrazec DDV-VP, medtem ko žiga ni na priloženem računu oziroma ali smete kupcu vrniti plačani DDV glede na to, da gre za pomanjkljivost carinskega organa.

    Zanima ga tudi, ali je kupec – lastnik blaga upravičen do izdaje obrazca DDV-VP in kasneje do vračila DDV, če kupljeno blago plača druga oseba, ki ima lahko bivališče v Sloveniji, medtem, ko je kupec, ki je oziroma bo lastnik blaga, državljan države izven Evropske unije.

    V nadaljevanju pojasnjujemo:

    Če izvirniki računov niso overjeni (podpisani in ožigosani) s strani carinskega organa, pogoji za vračilo DDV niso izpolnjeni.

    Kupec blaga – potnik, ki nima prebivališča v Skupnosti, je ob izpolnjevanju predpisanih pogojev upravičen do izdaje obrazca DDV-VP in vračila DDV tudi, če blago plača druga oseba.

     Javni razpis – Spodbude za MSP za razvoj in uvajanje novih produktov v lesarstvu 3.0

    Maribor, 20.12.2018

    Javni razpis:

    Spodbude za MSP v lesarstvu 2019-2020

    Rok za sprejem ponudb:

    20.02.2019 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

    Kontakt – email:

    sebastijan.milovanovic-jarh@gov.si

    CILJI JAVNEGA RAZPISA

    • ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlovanje ali povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v MSP;

    • izvajanje operacij v podjetjih na področju rabe lesa, ki vključujejo učinkovito ravnanje z viri (material, voda, poraba energije, spodbujanje uporabe lesnih ostankov itd.).

     Na kakšne načine lahko podjetje zniža davke ob koncu leta?

    Maribor, 19.12.2018

    Konec leta se nezadržno približuje, kar pomeni, da podjetja iščejo načine kako poskrbeti, da je njihova davčna osnova čim nižja. Kakšne možnosti ima podjetje, da si zniža davčno osnovo.

    Davčno osnovo je mogoče zniževati na različne načine. Poleg davčno priznanih odhodkov lahko podjetje uveljavlja vrsto olajšav, ki jih ureja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Davčno osnovo je prav tako mogoče zniževati z uveljavljanjem poslovnih izgub prejšnjih let, izplačevanjem nagrad, božičnic ipd.

    Davčno priznani odhodki

    Davčne osnove podjetja ne znižujejo vsi odhodki, temveč le odhodki, ki so davčno priznani. Slednje ZDDPO-2 opredeljuje kot odhodke, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Gre predvsem za odhodke, ki niso neposreden pogoj oziroma niso posledica opravljanja dejavnosti, odhodki, ki imajo značaj privatnosti in odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso.

     Izplačilo božičnice

    Maribor, 12.12.2018

    Ker se bliža konec leta, veliko podjetij razmišlja o izplačilu božičnice, oz. o izplačilu dodatka za poslovno uspešnost.

    Podlago za izplačilo najdemo v 2. točki 126. členu ZDR-1, ki pravi:

    (2) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo (KP) ali pogodbo o zaposlitvi.

    KP za obrt in podjetništvo o poslovni uspešnosti govori v 7. točki 58. člena:

    (7) Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki po posameznih vrstah, del plače na podlagi delovne uspešnosti in del plače iz naslova poslovne uspešnosti, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo na podjetniški ravni, splošnim aktom delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi.

     Računovodske kontrole ob koncu leta

    Maribor, 12.12.2018

    Bliža se konec leta, ki mu v računovodstvu sledi priprava letnih poročil. Podjetniki morajo v računovodstvo pravočasno dostaviti vse račune in druge dokumente, ki jih računovodstvo nato poknjiži in upošteva v letnih poročilih.

    Pregled računovodskih kontrol, ki jih morate opraviti pred izdelavo bilanc

    Za preverjanje usklajenosti med knjigovodskimi evidencami in dejanskim stanjem sredstev in obveznosti v bilanci stanja je v podjetju potrebno opraviti popis sredstev in obveznosti. Popis morajo opraviti vsi poslovni subjekti, ki sestavljajo računovodske izkaze (zakonska podlaga 54. člen ZGD-1 in SRS). Opravimo ga najmanj enkrat letno (na koncu ali čim bližje koncu poslovnega leta) in knjižno stanje uskladimo z dejanskim.

    Predmet popisa niso le zaloge in osnovna sredstva, preveriti moramo tudi usklajenost stanj terjatev in obveznosti. V ta namen včasih že pred zaključkom poslovnega leta (npr. na 31. 10., lahko pa tudi kasneje, na 31. 12.) sestavljamo obrazce IOP (izpis odprtih postavk), ki predstavljajo pregled neplačanih računov, in jih posredujemo v potrditev svojim poslovnim partnerjem.

    S popisom terjatev ugotavljamo znesek terjatev in datum zapadlosti. Pri tem lahko ugotovimo, da je terjatev zastarala (upoštevamo 3-letni zastaralni rok terjatev iz gospodarskih pogodb) in v takem primeru mora upnik terjatev odpisati. Pri terjatvah, za katere dvomimo v njihovo poplačilo (pa še niso zastarale), oblikujemo popravke vrednosti terjatev v znesku, za katerega domnevamo, da ne bo poravnan.

    Pri popisu obveznosti kot dolžniki preverjamo zneske in datume zapadlosti naših obveznosti. Pri tem lahko ugotovimo, da je obveznost zastarala. Take obveznosti nismo dolžni poravnati, zato jo lahko odpišemo (v dobro prevrednotovalnih poslovnih prihodkov).

     Usposabljanje na delovnem mestu – mladi 2019

    Maribor, 05.12.2018

    Usposabljanje na delovnem mestu in povračilo upravičenih stroškov usposabljanja za brezposelne, mlajše od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi. Odprto je od 7. 12. 2018 do razdelitve razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 5. 2019.

    Omogoča vam, da brezposelne spoznate v konkretni delovni situaciji in jih usposobite za predvideno delovno mesto, v skladu s programom usposabljanja, ki ga predlagate v ponudbi na javno povabilo.

     Usposabljanje na delovnem mestu 2019

    Maribor, 05.12.2018

    Usposabljanje na delovnem mestu in povračilo upravičenih stroškov usposabljanja. Za brezposelne v starosti 30 let in več, ki ustrezajo ciljni skupini javnega povabila. Odprto je od 7. 12. 2018 do razdelitve razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 5. 2019.

    Omogoča vam, da brezposelne spoznate v konkretni delovni situaciji in jih usposobite za predvideno delovno mesto, v skladu s programom usposabljanja, ki ga predlagate v ponudbi na javno povabilo.

    Usposabljanje lahko traja:

    • 2 meseca (enostavna, nezahtevna in manj zahtevna delovna mesta) ali

    • 3 mesece (zahtevna in bolj zahtevna delovna mesta).

    Dohodnina – olajšava za otroke za leto 2018

    Maribor, 05.12.2018

    Olajšava za otroke za leto 2018 se staršem prizna za vsakega vzdrževanega otroka do dopolnjene polnoletnosti, to je do 18. leta starosti. Dodatno dokazovanje za uveljavljanje olajšave tudi za otroke, ki so že polnoletni, ni potrebno. Če v postopku nadzora Finančna uprava RS (FURS) ne pridobi podatkov po uradni dolžnosti od drugih organov, potem pozove davčnega zavezanca, da mu naknadno predloži dokazila.

    Posebna letna olajšava za otroke v letu 2018:

    • za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 evra (mesečno 203,08 evra),

    • za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 evra (mesečno 220,77 evra),

    • za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 evra (mesečno 386,21 evra),

    • za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 evra (mesečno 515,65 evra),

    • za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 evra (mesečno 663,09 evra),

    • za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se višina olajšave poveča za 1.769,30 evra(mesečno 147,44 evra) glede na višino olajšave za predhodnega otroka,

    • za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, 8.830 evrov (mesečno 735,83 evra).

    Pravilnik o računovodstvu – obvezen za vsa podjetja

    Maribor, 05.12.2018

    Pravilnik o računovodstvu je splošni akt podjetja, s katerim pravne osebe podrobneje uredijo način sestavljanja knjigovodskih listin, vrst, vsebino in obliko knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovo hranjenje. Prav tako s Pravilnikom o računovodstvu pravne osebe uredijo naloge in organizacijo računovodstva. Z njim uredijo tudi pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi. Te morajo biti v skladu z Zakonom o računovodstvu, Zakonom o finančnem poslovanju podjetij, Zakonom o gospodarskih družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Predvsem slednji družbam nalagajo, da svojo izbiro zapišejo v notranjem predpisu oziroma aktu, ki ga imenujemo Pravilnik o računovodstvu. Vendar pa mora vsaka družba, glede na statusno obliko družbe, obvezno upoštevati tudi posamezne zakone, ki opredeljujejo status določene družbe (Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o zadrugah, Obrtni zakon, …).

     Spomni me december 2018 🙂

    Maribor, 04.12.2018

    Pregled datumov in obrazcev, ki jih v decembru 2018 ne smete zamuditi

    Do 10.12.

    • Poročanje FURS o izdanih računih iz vezane knjige računov za pretekli mesec

    • Odložitev od FURSa predizpolnjenega OPSVL v sistem eDavki

    • Plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb

    • Odložitev od FURSa predizpolnjenega OPSV v sistem eDavki

    • Plačilo predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

     Za podporo malim podjetjem skoraj 8 milijonov evrov

    Maribor, 04.12.2018

    Mala in srednje velika podjetja lahko računajo na vsebinsko podporo, ki naj bi povečala in izboljšala učinke finančnih spodbud Javnega sklada RS za podjetništvo. Skupno bo na voljo 7,8 milijona evrov, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 5,7 milijona evrov.

    Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč kot organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad izdala odločitev o finančni podpori za projekt vsebinske podpore prejemnikom sredstev, in sicer malim in srednjim podjetjem, v obdobju 2018-2023. Za vsako kohezijsko regijo (Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija) bo na voljo 3,9 milijona evrov.

    Osrednji cilj projekta je vsebinska podpora malim in srednjim podjetjem za povečanje in izboljšanje učinkov finančnih spodbud, ki jih izvaja javni sklad za podjetništvo. To naj bi se odrazilo v višji stopnji preživelosti in hitrejši rasti teh podjetij. Slednje bo prispevalo k bolj konkurenčnemu gospodarstvu, novim delovnim mestom, višji dodani vrednosti na zaposlenega in drugim družbeno-ekonomskim koristim.

    V okviru projekta bodo izvedena usposabljanja, svetovanja, mentorstva in ostale podporne storitve za omogočanje hitrejše rasti in razvoja podjetij.

    Vir: Podjetniški portal

    Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Davčne olajšave v letu 2018 – d.o.o., društvo

    1. Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj

    Delodajalci lahko, v skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), uveljavljajo davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Uveljavljajo lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. A največ do višine davčne osnove.

    Zavezanec lahko v splošnem uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

    Med notranjo raziskovalno-razvojno dejavnost spadajo stroški dela oseb, ki delajo na konkretnih raziskovalnih oziroma razvojnih projektih v podjetju, nakup raziskovalno-razvojne opreme, stroški materiala in storitev, stroški izobraževanja in stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine.

    Vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije, pa spadajo med zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

    Zavezanec za davek ne more uveljavljati olajšave za ta vlaganja v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva se uveljavljanje te olajšave izključuje z uveljavljanjem splošne investicijske davčne olajšave.

     Davčne olajšave v letu 2018 – samostojni podjetnik

    1. Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj

    Samostojni podjetniki lahko, v skladu z 61. členom Zakona o dohodnini (Zdoh-2), uveljavljajo davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Uveljavljajo lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. A največ do višine davčne osnove.

    Zavezanec lahko v splošnem uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

    Med notranjo raziskovalno-razvojno dejavnost spadajo stroški dela oseb, ki delajo na konkretnih raziskovalnih oziroma razvojnih projektih v podjetju, nakup raziskovalno-razvojne opreme, stroški materiala in storitev, stroški izobraževanja in stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine.

    Vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije, pa spadajo med zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

    Zavezanec za davek ne more uveljavljati olajšave za ta vlaganja v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva se uveljavljanje te olajšave izključuje z uveljavljanjem splošne investicijske davčne olajšave.

    Administrativna poenostavitev

    Maribor, 22.11.2018

    Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) predvideva ukinitev izjave iz 45. člena ZDDV-1. Davčni zavezanci bodo s 1.1.2019 dolžni, v kolikor bodo spremembe sprejete, na zahtevo davčnega organa dokazati obstoj predhodnega dogovora o obdavčitvi transakcije v zvezi z nepremičninami.

    Skladno z 44. členom ZDDV-1 so oproščene naslednje transakcije z nepremičninami:

    1. najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, dajanje v najem garaž in površin za parkiranje vozil, dajanje v najem trajno instalirane opreme in strojev ter najem sefov;

    2. dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve (“stare” nepremičnine);

    3. dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč.

    Dober davčni svetovalec – nižji davek

    Maribor, 19.11.2018

    Podjetnikom svetujemo, naj bodo skozi vse poslovno leto pozorni na optimiranje davčnih obveznosti. Dober davčni svetovalec je pri tem ključnega pomena. Optimiranje davčnih obveznosti pomeni preverjanje pravilnosti in optimalnosti davčne osnove, od katere podjetja in podjetniki plačujejo davke na dobiček.

    Vsekakor je najbolj pomembno, da so v prvi vrsti vse spremembe (poslovni dogodki), ki se zgodijo v podjetju, zabeležene v poslovnih knjigah čim bolj ažurno in pravočasno. Brez kakovostnih in verodostojnih podatkov iz poslovnih knjig davčni svetovalec težko opravi svoje delo. Davčni svetovalci potrebujejo sodelovanje računovodje in nemalokrat tudi knjigovodje, ki poznajo podrobno poslovanje posameznega podjetja.

     3. javni razpis za podukrep 3.1 Podpora za novo sodelovanje v shemah kakovosti v letu 2018

    Maribor, 19.11.2018

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: Podukrep 3.1

    Roki za sprejem ponudb:

    21.12.2018 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    – INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je podpora za pokritje stalnih stroškov, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo oziroma pravna oseba zaradi vključitve v upravičeno shemo kakovosti oziroma zaradi vključitve proizvoda v upravičeno shemo kakovosti, ki je namenjena prehrani ljudi.

     Javni razpis ZA SOFINANCIRANJE INDIVIDUALNIH NASTOPOV PODJETIJ NA MEDNARODNIH SEJMIH V TUJINI V LETIH 2019-2022

    Maribor, 19.11.2018

    Javni razpis:

    Mednarodni sejmi 2019-2022

    Roki za sprejem ponudb:

    7. 1. 2019, 15. 5. 2019, 5. 9. 2019, 6. 1. 2020, 15. 5. 2020, 4. 9. 2020, 5. 1. 2021, 14. 5. 2021, 3. 9. 2021, 5. 1 .2022 in 16. 5. 2022

    Izdajatelj:

    SPIRIT

    Kontakt – email:

    indiv-sejmi2019-2022@spiritslovenia.si

    NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

    Namen javnega razpisa je preko sofinanciranja individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini povečati možnost predstavitve izdelkov/storitev podjetij mednarodni poslovni javnosti, povečati možnosti poslovnega sodelovanja podjetij s tujimi partnerji ter mednarodno konkurenčnost in stopnjo internacionalizacije podjetij.

    Cilj javnega razpisa je podpreti individualne sejemske nastope podjetij v tujini. S podporo dejavnosti na mednarodnih sejmih se bo povečala rast čistih prihodkov MSP od prodaje na tujem trgu in s tem prispevalo k doseganju specifičnega cilja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike »Povečevanje mednarodne konkurenčnosti MSP« v okviru prednostne naložbe »Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti v zvezi z internacionalizacijo«.

     1. javni razpis iz naslova podukrepa 9.1 – Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 za leto 2018

    Maribor, 15.11.2018

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: Podukrep 9.1

    Rok za sprejem ponudb:

    20.12.2018

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    – INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je podpora za ustanovitev organizacije ali skupine proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

     Javni razpis za podukrep 6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2018

    Maribor, 15.11.2018

    Javni razpis:

    PRP 2014-2020: Podukrep 6.1

    Rok za sprejem ponudb:

    15.01.2019 do 23:59

    Izdajatelj:

    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

    Kontakt – email:

    – INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (aktrp@gov.si)

    – INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije

    PREDMET JAVNEGA RAZPISA

    Predmet javnega razpisa je podpora mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti.

    Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj: manj kot v 2016

    Maribor, 14.11.2018

    Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj so olajšava davčnega bremena, ki jih slovenska podjetja izkoriščajo v premajhni meri. Za raziskovalno-razvojno dejavnost se je v Sloveniji v letu 2017 porabilo 801,1 milijona evrov, kar je za 1,3 % manj kot v letu 2016.

    V marsikaterem podjetju namreč niso prepričani, ali so do olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj sploh upravičeni. Do leta 2016 se je uveljavljanje teh olajšav stalno povečevalo, leta 2016 pa upadlo. Domnevamo lahko, da tudi zaradi večje aktivnosti davčnih inšpektorjev. Ti pregledujejo predvsem tiste zavezance, ki naj bi v raziskave in razvoj uveljavljali več kot 15 odstotkov vseh prihodkov, njihova glavna dejavnost pa ni proizvodna ali tehnična. V enem letu so inšpektorji ugotovili za več kot milijon evrov nepravilnosti.

    Največ sredstev porabi poslovni sektor

    Največ sredstev za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti (RRD) v Sloveniji po podatkih Statističnega urada porabi poslovni sektor. Po začasnih podatkih je njegov delež v bruto domačih izdatkih za RRD (BIRR) v letu 2017 znašal 74,7 %. Delež državnega sektorja je znašal 13,8 %, delež visokošolskega sektorja 11,2 %, delež zasebnega nepridobitnega sektorja pa 0,3 %. Poslovni sektor predstavlja tudi največji vir financiranja RRD. Po začasnih podatkih so gospodarske družbe v letu 2017 za izvajanje RRD v Sloveniji prispevale 63,0 % teh sredstev. Država je prispevala 23,0 %, tujina 13,1 %, preostali odstotek sredstev pa visoko šolstvo in zasebne nepridobitne organizacije skupaj.

    Predlog pravilnika o spremljanju poslovanja socialnih podjetij – javna obravnava

    Maribor, 07.11.2018

    Kot zastopnika socialnih podjetij v Svetu RS za socialno ekonomijo sta dne, 25.10.2018, člana upravnega odbora Združenja Socialna ekonomija prejela Predlog Pravilnika o spremljanju poslovanja socialnih podjetij – javna obravnava.

    Vabimo socialna podjetja k oddaji komentarjev na predlog pravilnika: Pravilnik so.p. in Obrazec za poročanje so.p.

    Prosimo, da svoje komentarje najkasneje do 20.11.2018 pošljete na sandra.kosar@socialnaekonomija.si

    Združenje Socialna ekonomija Slovenije bo vaše predloge zbralo in jih posredovalo pristojnim službam.

    Vir: Socialna ekonomija Slovenije

    Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Javni razpis za sofinanciranje večjih začetnih investicij na problemskih območjih 2019

    Maribor, 05.11.2018

    Predmet razpisa:

    Predmet javnega razpisa je sofinanciranje začetnih investicij v osnovna sredstva pri:

    • vzpostavitvi nove poslovne enote,

    • širitvi zmogljivosti obstoječe poslovne enote,

    • diverzifikaciji proizvodnje poslovne enote v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v poslovni enoti,

    • bistveni spremembi v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote.

    Namen razpisa:

    Namen javnega razpisa je spodbujanje začetnih investicij ter ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest na upravičenem območju.

    Spomni me november 2018 🙂

    Maribor, 05.11.2018

    Pregled datumov in obrazcev, ki jih v novembru 2018 ne smete zamuditi

    Do 2. 11.

    • obrazec REK-1 in iREK za dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če so bili dohodki v septembru 2018 izplačani samostojno

    • Plačilo okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže za obdobje julij do september 2018

    Do 10. 11.

    • Statistika finančnih računov – samo zavezancu poročanja za obdobje od 1. julija do 30. septembra 2018

    Sponzorstvo in donatorstvo – kakšna je razlika?

    Maribor, 26.10.2018

    Sponzorstvo je pogodben odnos med sponzorjem (podjetjem) in prejemnikom sredstev. Prejemnik je denimo kulturno društvo ali športni klub. Sponzor se zaveže vložiti določena finančna sredstva v zameno za usluge drugega. Kako pa se sponzorstvo razlikuje od donatorstva?

    Kaj velja za pravne osebe?

    Pri donaciji donator od prejemnika donacije ne pričakuje nobene protiusluge. Praviloma so prejemniki donacij nepridobitne organizacije.

    Donator lahko za dane donacije uveljavlja davčno olajšavo za znesek izplačil v denarju in v naravi v humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene. In sicer, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti.

     Javni poziv 59sub-socob17 Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso

    Maribor, 23.10.2018

    Javni poziv 59sub-socob17

    Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka

    Predmet javnega poziva

    Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso, v stanovanjskih stavbah (v nadaljnjem besedilu: naložba) na območju Mestne občine Celje, Občine Hrastnik, Mestne občine Kranj, Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Maribor, Mestne občine Murska Sobota, Mestne občine Novo Mesto, Občine Trbovlje in Občine Zagorje,

    Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le na tistih območjih zgoraj navedenih občin, kjer skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja, in sicer za nove naložbe, ki se bodo začele izvajati po dokončni (tj. po vročeni) odločbi o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude s strani Eko sklada po tem javnem pozivu.

    Namen javnega poziva

    je zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah skladno s Programom porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe na območjih občin s sprejetimi Odloki o načrtu za kakovost zraka.

    Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za zamenjavo stare kurilne naprave na trdna goriva v stanovanjskih stavbah z:

    • novo kurilno napravo na lesno biomaso, ki bo priklopljena na centralno ogrevanje,
    • novo enosobno kurilno napravo na lesno biomaso, namenjeno zlasti ogrevanju prostora, v katerega je postavljena.

     JAVNI POZIV 54SUB-OB17 – Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

    Maribor, 23.10.2018

    Predmet in namen javnega poziva

    Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na celotnem območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nepovratne finančne spodbude) za določene nove naložbe, in za nekatere nove naložbe v stanovanjskih stavbah na območju Mestne občine Celje, Občine Hrastnik, Mestne občine Kranj, Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Maribor, Mestne občine Murska Sobota, Mestne občine Novo Mesto, Občine Trbovlje in Občine Zagorje ob Savi, ki so skladno z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15), Odredbo o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 38/17) in Sklepom o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 29/17) zaradi prekomerne onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10, uvrščene v razred največje obremenjenosti in imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

    Namen javnega poziva je povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stanovanjskih stavbah ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

     JAVNI POZIV 48SUB-SKOB17 – Nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe zamenjave starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah večstanovanjskih stavb

    Maribor, 23.10.2018

    Predmet in namen javnega poziva

    Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe zamenjave starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah v lasti lastnikov, solastnikov ali etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb (tj. stavb
    s tremi ali več stanovanji) na območju Republike Slovenije.

    Namen javnega poziva je povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost večstanovanjskih stavb ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

    Višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 3 milijone EUR.

     Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – plačevanje prispevkov, posebni davek in davčni odtegljaj

    Maribor, 22.10.2018

    Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

    Plačevanje prispevkov v povezavi z določbami uredbe (es) 883/2004

    Posebnosti veljajo glede obveznosti plačevanja prispevkov v primerih, ko osebe, ki so slovenski davčni rezidenti, prejmejo dohodke iz drugega pogodbenega razmerja v tuji državi članici EU. Od teh dohodkov so lahko plačani davki in prispevki v tujini, kar osebe praviloma tudi navedejo v napovedi dohodkov davčnemu organu, in pri odmeri davka od teh dohodkov uveljavljajo znižanje davčne osnove zaradi plačanih prispevkov v tujini. V teh primerih je treba o obveznosti zavarovanja presojati tudi v skladu z Naslovom II Uredbe (ES) št. 883/2004. Na enaki podlagi se presoja obveznost zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter plačilo prispevkov po 17. in 55.a členu ZZVZZ.

     Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – prispevki za zdravstveno zavarovanje

    Maribor, 22.10.2018

    Prispevke za zdravstveno zavarovanje od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec.

    1. Prispevek za poškodbe pri delu

    V skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

    • oseba v okviru drugega pravnega razmerja opravlja delo oziroma storitev za plačilo,

    • plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, se na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino,

    • na podlagi tega dela oseba ni že zavarovana za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 16. členu, 18. členu ali na podlagi drugih točk 17. člena ZZVZZ (ker je bila z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C uvedena sprememba za zavarovance po 6. točki 17. člena ZZVZZ, se od uveljavitve ZUJF-C dalje, torej od 1. 2. 2015, prispevek plačuje tudi od dohodkov dijakov in študentov za opravljeno začasno in občasno delo preko pooblaščene organizacije, ki posreduje to delo v skladu s predpisi, ki urejajo to delo).

     Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

    Maribor, 22.10.2018

    Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec.

    1. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (18. člen ZPIZ-2)

    V skladu z 18. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, se od 1. 1. 2014 dalje obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. Zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena in 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. V skladu s 6. členom
    Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C, se od 1. 2. 2015 dalje obvezno zavarujejo tudi osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

     Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – izračun akontacije dohodnine

    Maribor, 22.10.2018

    Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 % (deseti odstavek 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki je plačnik davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (REK-2 obrazcu).

    V skladu z 282. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, le-tega ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije dohodnine ne presega 20 eurov. Ne glede na oprostitev plačila akontacije dohodnine, se ti dohodki vštevajo v letno davčno osnovo.

    Vir: Računovodstvo.net

    Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – davčna osnova

    Maribor, 22.10.2018

    Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov se v davčno osnovo dohodka vštevajo v celotnem znesku, in sicer ne glede na to, ali je delodajalec povračila stroškov izplačal prejemniku dohodka, ali pa je nudenje posameznih storitev (npr. nočitev, prevoz) plačal neposredno ponudniku storitev.

    V skladu s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 in 289. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 lahko zavezanec, ki prejema dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitve. Ti stroški se zavezancu priznajo na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo – Uredba (več v pojasnilu na spletnih straneh FURS).

    Vir: Računovodstvo.net

    Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – opredelitev dohodkov

    Maribor, 22.10.2018

    1. Dohodki za opravljeno delo ali storitev

    Dohodek za opravljeno delo ali storitev vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, ki ni prejet iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja dejavnosti.

    2. Avtorski honorar iz drugega pogodbenega razmerja

    Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ki ni prejet iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja dejavnosti. Katero delo, ki ga opravi posameznik, se šteje med avtorska dela, ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP.

     Prispevki za socialno varnost za družbenike – obračunavanje in plačilo prispevkov

    Maribor, 19.10.2018

    OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

    Družbeniki prispevke izračunavajo mesečno v obračunu prispevkov za socialno varnost (OPSVL obrazcu), ki je določen s Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost.

    V skladu s prvim odstavkom 353. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 predložijo OPSVL obrazec davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec v elektronski obliki prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, če z zakonom ni določeno drugače.

    Za mesec januar 2017 in naprej bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

     Prispevki za socialno varnost za družbenike – osnova za plačilo prispevkov

    Maribor, 19.10.2018

    OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

    Najnižja osnova za prispevke

    Najnižja osnova za prispevke za družbenike znaša:

    • v letu 2014: minimalna plača,

    • v letu 2015: znesek 65 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (v nadaljevanju: PP),

    • v letu 2016: 70 % PP,

    • v letu 2017: 75 % PP,

    • v letu 2018: 80 % PP,

    • v letu 2019: 85 % PP,

    • v letu 2020: 90 % PP.

     Prispevki za socialno varnost za družbenike – vrste prispevkov

    Maribor, 19.10.2018

    OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

    Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

    Po 16. členu Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe (v nadaljnjem besedilu: družbenik), če niso zavarovane na drugi podlagi.

    Po prvi alineji prvega odstavka 152. člena in tretji alineji 153. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 so zavarovanci – družbeniki sami zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca izplačevalec nadomestila.

     Prispevki za socialno varnost za družbenike – trajanje obveznega zavarovanja

    Maribor, 19.10.2018

    OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

    Vlaganje prijav v zavarovanje

    Družbeniki, ki izpolnjujejo pogoje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za starševsko varstvo:

    • se vključujejo v zavarovanje po zavarovalni podlagi 040,

    • če te osebe hkrati izpolnjujejo tudi pogoje za zavarovanje za primer brezposelnosti, se v zavarovanje za primer brezposelnosti vključijo s šifro podlage za zavarovanje 112.

    Družbeniki, ki so po pravnomočnosti odločbe ZPIZ o priznani I. kategoriji invalidnosti še naprej vpisani v predpisan register, so v zavarovanje vključeni po šifri podlage za zavarovanje:

    • 102 – če izpolnjuje pogoje samo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

     Javni poziv 62SUB-EVOB18 – Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila

    Maribor, 19.10.2018

    Predmet javnega poziva

    Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v nakup ali predelavo okolju prijaznejših vozil za cestni promet, ki spadajo v eno izmed spodaj navedenih kategorij cestnih vozil (v nadaljnjem besedilu: naložba), in sicer za naslednje ukrepe:

    • nakup novega/testnega vozila na električni pogon;

    • nakup novega/testnega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali nakup novega/testnega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender);

    • predelavo vozila v električno vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem.

     JAVNI POZIV 49SUB-SOOB17 – Nepovratne finančne spodbude občanom za naprave za samooskrbo z električno energijo

    Maribor, 18.10.2018

    Predmet javnega poziva

    Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe v naprave za samooskrbo gospodinjskih odjemalcev z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije (v nadaljnjem besedilu: naprava za samooskrbo z električno energijo) in ki imajo nazivno električno moč največ 11 kVA.

    Nova naložba je naložba, ki se bo začela izvajati po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude (v nadaljnjem besedilu: vloga) po tem javnem pozivu.

     Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD) – izračun in izplačilo akontacije davka

    Maribor, 18.10.2018

    Ena od pomembnih odločitev oseb z dejavnostjo je, kako bodo ugotavljale davčno osnovo. To odločitev morajo sprejeti že ob registraciji ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oziroma v primarni register. Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom.

    Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed dveh načinov:

     Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD) – ugotavljanje davčne osnove

    Maribor, 18.10.2018

    Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom v okviru davčnega obračuna. Le-ta pa mora biti oddan do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Sprememba se opravi z označitvijo posebnega polja pod VII. točko obrazca za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

    1. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

    Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz dohodninske lestvice, podjetnik pa lahko upošteva tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšavi lahko upošteva pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

    Pri podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki (stroški).

    Podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.

    OBDAVČITEV:

    Če znaša neto letna davčna osnova v evrih

    Znaša dohodnina v evrih

    do 8.021,34

    16,00%

    8.021,34 – 20.400,00

    1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

    20.400,00 – 48.000,00

    4.625,65 + 34 % nad 20.400,00

    48.000,00 – 70.907,20

    14.009,65 + 39 % nad 48.000,00

    nad 70.907,20

    22.943,46 + 50 % nad 70.907,20

    2. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

    Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove. Podjetniku ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih ima pri poslovanju.

    Podjetnik, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti. To stori hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Ponavadi podjetnik to opravi na VEM točki hkrati z ustanovitvijo podjetja.

    Podjetnik, ki pa že opravlja dejavnost, lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pod naslednjimi pogoji:

    • če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi davčnemu organu in

    • če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 50.000 evrov (oz. 100.000 evrov, a le, če so zavezanci oziroma pri njih zaposlene osebe zavarovane za polni delovni čas najmanj 5 mesecev).

    Podjetnik ugotovi davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odšteje normirane odhode v višini 80 % ustvarjenih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek.

    PRIMER OBDAVČITVE:

    Predvideni prihodki: 20.000 eur / na leto

    Normirani stroški (80 %): 16.000 eur (20.000 eur x 80 %)

    Osnova za izračun akontacije: 4.000 eur (20.000 eur – 16.000 eur)

    Davčna stopnja: 20 %

    Akontacija dohodnine: 800 eur (4.000 eur x 20 %)

    Mesečni obrok akontacije dohodnine: 66,66 eur (800 eur / 12 mesecev)

    Podjetnik, ki računa davčno osnovo z upoštevanjem normiranih dohodkov, pri izračunu dohodnine ne more uveljavljati davčnih olajšav.

    Vir: Mladipodjetnik.si

    Za pomoč pri pripravi in oddaji zaključnega računa smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD)

    Maribor, 18.10.2018

    Za dohodek iz dejavnosti štejemo dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oziroma samostojno (zavezanci opravljajo dejavnost za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za obveznosti iz naslova opravljanje dejavnosti jamčijo z vsem svojim premoženjem).

     Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) – davčne olajšave

    Maribor, 18.10.2018

    Zmanjšanje davčne osnove za uveljavljanje davčnih olajšav je možno za naslednje namene:

    • za vlaganja v raziskave in razvoj

    • za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva

    • za zaposlovanje

    • za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

    • za donacije,

    • za zaposlovanje in za investiranje v določenih regijah.

     Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) – plačevanje in akontiranje davka

    Maribor, 18.10.2018

    Akontacija davka je enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje.

    Plačevanje davka

    Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa obveznost medletnega akontiranja davka za DDPO. Na podlagi obračuna se najprej ugotovi razlika med vplačanimi akontacijami v preteklem davčnem obdobju in dejanska davčna obveznost. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, manjši od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, mora zavezanec razliko med plačanimi akontacijami in izračunanim davkom plačati v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, večji od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, davčni organ zavezancu vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.

     Letna poročila gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov

    Maribor, 18.10.2018

    Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) morajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki enkrat letno sestaviti letno poročilo, katerega obseg in vsebina sta odvisna od njihove velikosti. Podatki za razvrstitev v velikostni razred so število zaposlenih, prihodki od prodaje in vrednost aktive.

    Letna poročila so javno objavljena na spletni strani AJPESa.

    Računovodsko poročilo sestavljajo:

    • računovodski izkazi, kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in priloga s pojasnili,

    • poslovno poročilo.

     Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 59OB17

    Maribor, 18.10.2018

    Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 59OB17

    Predmet javnega poziva je ugodno kreditiranje občanov za okoljske naložbe, ki se bodo izvajale na območju Republike Slovenije in zajemajo enega ali več spodaj navedenih ukrepov:

    • Vgradnja naprav in sistemov za učinkovito ogrevanje in prezračevanje ter pripravo sanitarne tople vode
    • Raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode
    • Sodobne naprave za pridobivanje električne energije
    • Zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb
    • Gradnja ali nakup nizkoenergijske ali skoraj nič-energijske stanovanjske stavbe
    • Nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov
    • Nakup okolju prijaznih vozil
    • Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
    • Nadomeščanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, in ravnanje z biološko
    • razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva
    • Učinkovita raba vodnih virov
    • Oskrba s pitno vodo

    Višina sredstev po tem pozivu znaša 30 milijonov EUR.

     Društvo: Kako mora voditi knjige?

    Maribor, 16.10.2018

    Društva se ustanavljajo in poslujejo skladno z Zakonom o društvih. V njem je jasno določeno, da mora društvo zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju, torej mora voditi knjige in oddajati letna poročila, v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.

    Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, čigar namen je uresničevanje zastavljenih interesov. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev. Za registracijo je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva. Upravna enota o zahtevi za registracijo društva odločit v roku 30 dni od njenega prejema.

     Kaj mora vsebovati temeljni akt za ustanovitev društva?

    Maribor, 16.10.2018

    Temeljni akt za ustanovitev društva mora določiti:

    • ime, morebitno skrajšano ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja),

    • namen in cilje delovanja društva,

    • dejavnost oziroma naloge društva,

    • pogoje in način včlanjevanja ter prenehanje članstva,

    • pravice in obveznosti članov,

    • način upravljanja društva,

    • zastopanje društva (v primeru dveh zastopnikov tudi način zastopanja in meje njunih pooblastil za zastopanje),

    • financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva,

    • način zagotavljanja javnosti dela društva,

    • način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta,

    • način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

    Vir: Data d.o.o.

    Za pomoč pri otvoritvi društva smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Ustanovitev društva – kako poteka?

    Maribor, 16.10.2018

    Posamezniki se za ustanovitev društva odločijo predvsem zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo je javno, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, kjer ustanovitelji sami določijo namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Preostale odločitve oziroma odločitve o upravljanja društva pa neposredno in posredno sprejemajo člani društva.

    Za ustanovitev društva najmanj tri osebe

    Za ustanovitev društva se lahko odločijo najmanj tri poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe. Pri tem pa velja, da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, če ima to društvo v temeljnem aktu določeno isto dejavnost, ki jo opravlja tudi gospodarska družba.

    Osnova za obračun prispevkov z marcem nekoliko višja

    Maribor, 16.10.2018

    Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju od marca dalje znaša 878,55 evra.

    Osnova za obračun prispevkov se je zvišala

    Za delavce v delovnem razmerju morajo delodajalci od letošnjega leta dalje plačevati prispevke od 54 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, medtem ko minimalna osnova za prispevke samozaposlenih letos znaša 60 odstotkov povprečne letne plače.

    Kot so sporočili iz Finančne uprave RS (Furs), za izplačila od 1. 3. 2018 dalje najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju znaša 878,55 evra. Povprečna bruto plača v letu 2017 je bila namreč 1.626,95 evra, 54 odstotkov tega zneska pa predstavlja novo osnovo.

    Prispevki za socialno varnost samozaposlenih v 2018

    Maribor, 15.10.2018

    Minimalni prispevki za socialno varnost samozaposlenih od februarja dalje znašajo 372,91 evra.

    Minimalni prispevki za socialno varnost samozaposlenih višji

    Konec februarja je statistični urad objavil znesek povprečne mesečne bruto plače za leto 2017, ki znaša 1.626,95 evra. Ta je podlaga za obračun prispevkov za socialno varnost tako za zaposlene kot samozaposlene. Medtem ko morajo za delavce v delovnem razmerju delodajalci plačevati prispevke od 54 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače, minimalna osnova za prispevke samozaposlenih letos znaša 60 odstotkov povprečne letne plače.

    Samozaposleni sicer plačujejo enak odstotek za enake prispevke kot delavci in delodajalci za delavce, vendar pa so zneski zaradi višje osnove višji!

     JAVNI POZIV 41SUB-OBPO16 – Nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših večstanovanjskih stavb

    Maribor, 15.10.2018

    Predmet javnega poziva

    Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom in nepovratne finančne pomoči/spodbude pravnim osebam (v nadaljevanju: nepovratne finančne spodbude) za nove skupne naložbe v starejših večstanovanjskih stavbah, tj. stavbah s tremi ali več stanovanji, na območju Republike Slovenije.

    Namen javnega poziva je večja energijska učinkovitost starejših večstanovanjskih stavb.

    Nova naložba je naložba za izvedbo enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati na
    starejši večstanovanjski stavbi po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude (v nadaljevanju: vloga) po tem javnem pozivu:

    1. toplotna izolacija fasade

    2. toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru

    3. optimizacija sistema ogrevanja

    4. obsežna energetska obnova

     JAVNI POZIV 51FS-PO18 Finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije

    Maribor, 12.10.2018

    JAVNI POZIV 51FS-PO18

    Finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije

    Predmet in namen javnega poziva

    Predmet javnega poziva so finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev in kredita s subvencionirano obrestno mero, dodeljene po pravilu »de minimis« pomoči, za nove naložbe učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije na območju Republike Slovenije.

    Namen javnega poziva je spodbuditi izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah, ukrepov učinkovite rabe električne energije, rabe odpadne toplote v procesih ter ukrepov za povečanje rabe obnovljivih virov energije.

    Nova naložba je naložba v izvedbo enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati po oddaji vloge za pridobitev finančne spodbude po tem javnem pozivu:

     Projekt LIFE: priložnost za sofinanciranje

    Maribor, 11.10.2018

    Projekt LIFE: priložnost za sofinanciranje

    Če vaša organizacija deluje na področju okolja, narave ali podnebnih ukrepov in iščete možnosti sofinanciranja za aktivnosti na vašem področju, potem vas v letu 2019 čakajo nove priložnosti za pridobitev nepovratnih sredstev iz programa LIFE. Ne zamudite jih! Udeležite se brezplačnega LIFE informativnega dne, ki bo potekal v petek, 26. oktobra 2018, od 8.30 dalje v Kongresnem centru Brdo na Brdu pri Kranju.

    Dogodek je organiziran v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti. Namenjen je vsem, ki še ne poznate programa LIFE. LIFE je evropski finančni mehanizem, ki nudi sofinanciranje aktivnosti s področja varstva okolja, ohranjanja narave ter prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb.

    Na informativnem dnevu bodo predstavili osnovne informacije o nepovratnih sredstvih programa LIFE:

    • kako do nepovratnih sredstev za reševanje konkretnih okoljskih problemov
    • kako oblikovati projekt in kakšni so osnovni koraki za prijavo za LIFE sofinanciranje
    • izkušnje iz prakse: z vami bodo izkušnje delili uspešni slovenski prijavitelji in izvajalci tekočih LIFE projekto

     Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 56PO16

    Maribor, 11.10.2018

    Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 56PO16

    Predmet javnega poziva

    Predmet in namen javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb v naslednje ukrepe:

    1. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
    2. zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov)
    3. gospodarjenje z odpadki
    4. varstvo voda in učinkovita raba vode
    5. odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo in
    6. začetne naložbe v okoljske tehnologije

    Višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 15 milijonov EUR.

    Upravičene osebe

    Do kreditov so upravičene gospodarske družbe in druge pravne osebe. Do kreditov so upravičeni tudi samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnega zakona.

    Javni razpis za dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva v mestni občini Ptuj za leto 2018

    Maribor, 10.10.2018

    Predmet razpisa:

    Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podjetništva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe po Pravilniku o dodeljevanju pomoči za razvoj podjetništva v Mestni občini Ptuj:

    • Ukrep 1: sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij,

    • Ukrep 5: sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest,

    • Ukrep 6: sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih in parkih,

    • Ukrep 8: sofinanciranje zaposlovanja mlad

    • Ukrep 9: sofinanciranje stroškov komunalnega prispevka.

    GDPR – nujno potrebni koraki do skladnosti za mikro, mala in srednja podjetja

    Maribor, 10. 10. 2018

    ZAČETEK: 24. 10. 2018 14:00

    NASLOV: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor

    Tema delavnice je varstvo osebnih podatkov v podjetjih. Predstavljene bodo novosti, ki so s pričetkom uveljavitve Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) zahtevane za vsako podjetje. Predstavljeni bodo primeri iz prakse, poudarek bo na ukrepih, ki jih morajo izvesti zlasti mikro, mala in srednja podjetja za doseganje skladnosti z veljavno zakonodajo.

    • Kakšne ukrepe morajo izvesti podjetja, ki obdelujejo osebne podatke in kaj obdelava osebnih podatkov sploh pomeni?

    • Katere dokumente morajo podjetja v povezavi z varovanjem osebnih podatkov nujno urediti in kje se skrivajo pasti nove Uredbe?

    • Katere so zakonite podlage za pridobivanje osebnih podatkov?

    • Ali je neposredno trženje (pošiljanje vabil po pošti, preko e-mailov…) v vašem podjetju še možno izvajati?

    • Kdo mora pridobiti privolitve udeležencev v primeru, da ste vi izvajalec storitev?

    • Kaj narediti s podatki, ki ste jih pridobivali v preteklosti in so za poslovanje vašega podjetja nujni?

    Brezplačna delavnica: Kako ugotoviti, če je moj projekt primeren za pridobitev nepovratnih sredstev?

    Maribor, 10. 10. 2018

    ZAČETEK: 12. 10. 2018 10:00

    NASLOV: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor

    Program:

    • Kratka predstavitev osnovnih pogojev za prijavo na RRI projekt
    • Kako ugotovimo ali je projekt primeren za prijavo na RRI razpis
    • Problemi/izzivi, ki jih s projektom rešujemo
    • Raziskava in primerjava obstoječih rešitev na trgu
    • Na katera področja moramo biti pozorni pri pripravi RRI projekta: inovativnost, širši učinki, tržni potencial, implementacija.
    • Kako poiskati ustrezne partnerje – katera področja združevati in kako poteka učinkovit postopek povezovanja (pomembnost IP)
    • Kratek pregled razpisov, ki sofinancirajo raziskovalno razvojne projekte.

    IZVAJALKA: Tjaša Milošič Kovačič mag. ekon. in posl. ved, direktorica TIKO PRO d.o.o.

    Vir: Dogodki in izobraževanja – Štajerska gospodarska zbornica

    Za dodatne informacije smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Javni poziv 63SUB-EVPO18 Nepovratne finančne spodbude pravnim osebam za električna vozila

    Maribor, 10.10.2018

    PREDMET IN NAMEN JAVNEGA POZIVA

    Predmet javnega poziva so nepovratna finančna sredstva v obliki nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v nakup ali predelavo okolju prijaznejših vozil za cestni promet, ki bodo prvič po proizvodnji ali predelavi registrirana v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: naložba) in spadajo v eno izmed spodaj navedenih kategorij cestnih vozil, in sicer za naslednje ukrepe:

    • nakup novega vozila na električni pogon;

    • nakup novega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender);

    • predelavo vozila v električno vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem.

    Nepovratna finančna spodbuda se lahko dodeli za:

    • nakup novega vozila kategorije M1, N1, L7e, L6e, L5e, L4e, L3e, L2e, L1e-B ali L1e-A na električni pogon brez emisij CO2 na izpustu;

    • predelavo vozila v električno vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem, kategorije M1, N1, L7e ali L6e;

    • nakup novega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender), z emisijami CO2 na izpustu manjšimi od 80 g CO2/km, kategorije M1 ali N1.

     1. javni razpis za podukrep 9.1 – Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 za leto 2018

    Maribor, 09.10.2018

    1. javni razpis za podukrep 9.1 – Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 za leto 2018

    Rok razpisa

    Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis poteka od 22. oktobra 2018 do vključno 20. decembra 2018, do 24. ure.

    Objavljeno: Uradni list RS, Št. 64, Datum: 28. 9. 2018, Stran: 1984

    Predmet razpisa:

    Predmet javnega razpisa je podpora za ustanovitev organizacije ali skupine proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

    Podpora za ustanovitev skupine proizvajalcev, ki je priznana za sektor gozdni lesni proizvodi, se dodeli v skladu s pravili pomoči »de minimis«.

    Cilji podukrepa so:

    • prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje članov skupin ali organizacij proizvajalcev zahtevam trga
    • skupno dajanje blaga v promet, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo trgovcem na debelo
    • oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti ali
    • razvijanje poslovnih in trženjskih spretnosti ter organiziranje in pospeševanje procesov inovacij.

     JAVNI POZIV 47SUB-EPPO17 Nepovratne finančne pomoči malim in srednjim podjetjem za izvedbo energetskega pregleda

    Maribor, 09.10.2018

    JAVNI POZIV 47SUB-EPPO17

    Nepovratne finančne pomoči malim in srednjim podjetjem za izvedbo energetskega pregleda

    PREDMET IN NAMEN JAVNEGA POZIVA

    Predmet javnega poziva je državna pomoč v obliki nepovratnih sredstev malim in srednjim podjetjem na območju Republike Slovenije za izvedbo energetskega pregleda stavbe, procesov in transporta v tem podjetju.

    Namen javnega poziva je spodbuditi izvedbo energetskega pregleda v malih in srednjih podjetjih, s čimer se podjetje seznani z obstoječim profilom rabe energije, možnostjo uvajanja ciljnega spreminjanja rabe energije, z opredelitvijo in oceno stroškovno učinkovite možnosti prihranka energije in z možnostjo uporabe sodobnih tehnologij za izboljšanje

    energijske učinkovitosti ter povečanja osveščenosti zaposlenih, konkurenčnosti podjetja in doseganja okoljskih koristi.

    Podjetje z energetskim pregledom dobi podlago za oblikovanje strategije na področju rabe energije v podjetju, podlago za odločitev o investicijah po prioriteti glede na tveganje, vračilno dobo in zahtevnost.

     Varni pogoji za delo od doma

    Maribor, 09.10.2018

    Varni pogoji za delo od doma

    Delodajalec mora delavcu po zakonu zagotoviti in zagotavljati varne pogoje za delo, kar prav tako velja tudi za delo na domu. To pomeni, da mora pred začetkom dela preveriti pogoje dela na lokaciji, kjer se bo delo opravljalo. Potrebno je ugotoviti morebiten obstoj tveganj za zdravje in temu primerno določiti ustrezne ukrepe, ki bodo delavcu zagotovili varnost in zdravje pri delu. Delodajalec mora pripraviti izjavo o varnosti, z oceno tveganja delovnih prostorov delavca na domu.

     Podrobnosti za delo od doma so urejene v pogodbi o zaposlitvi

    Maribor, 09.10.2018

    Podrobnosti za delo od doma so urejene v pogodbi o zaposlitvi

    Če se delavec in delodajalec dogovorita za takšen način dela, morata to zapisati v pogodbo o zaposlitvi. Dogovorita se lahko, da bo delavec delo na domu opravljal celotno trajanje ali pa le del svojega delovnega časa. To pomeni, da bo nekaj dni na teden lahko delal od doma, preostali čas pa v prostorih delodajalca. Ne glede na to, koliko dni mesečno, oziroma tedensko bo delavec dejansko delal od doma, pa morata to zapisati v pogodbo o zaposlitvi. S slednjo uredita tudi vse podrobnosti takšnega dela glede na konkretni primer ter njune medsebojne pravice, obveznosti in pogoje za delo. Dogovorita se lahko tudi za neenakomerno razporeditev delovnega časa, glede na potrebe delovnega procesa.

    Delodajalci, ki razmišljajo o uvedbi takšnega dela, morajo temu primerno prilagoditi (in sprejeti) ustrezne interne akte. Določiti je potrebno pogoje za opravljanje dela na domu – predvsem število dni, ko bo delavec delal od doma, način poročanja o delu, delovni čas ipd. Na strani Gospodarske zbornice Slovenije je objavljen tudi vzorec pravilnika o opravljanju dela na domu.

     Delo od doma

    Maribor, 09.10.2018

    Delo od doma

    Delo na domu zadnje čase postaja vedno bolj zaželen in priročen način opravljanja dela. Pozitivni učinki se kažejo predvsem v povečani motivaciji zaposlenih, njihovi večji fleksibilnosti in pripravljenosti za sodelovanje. Delavcu torej poenostavi življenje, delodajalcu pa prinese boljše poslovne rezultate.

    Delo na domu po številnih raziskavah prinaša pozitivne učinke tako za delavca, kot za delodajalca.

    Danes se delodajalci in delavci vse pogosteje odločajo za delo na domu, predvsem pri opravljanju del z računalnikom – programiranje, pisanje prispevkov, poročil, analiz ipd. Gre za dela, ki jih zaposleni opravljajo samostojno in ki ne zahtevajo fizične prisotnosti na lokaciji delodajalca. Potrebna komunikacija z delodajalcem ali strankami se v takšnih primerih lahko opravi tudi preko spleta ali telefona.

    Vlada sprejela noveli zakonov o davku na dodano vrednost in o davku od dohodkov pravnih oseb

    Maribor, 08.10.2018

    Vlada je na svoji 3. redni seji, ki je potekala 4. oktobra 2018, potrdila predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost in predlog novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

    S predlogoma se v slovensko zakonodajo prenašajo evropske direktive, ki smo jih dolžni prenesti do konca letošnjega leta.

    Predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost v slovenski pravni red prenaša določbe evropske direktive 2016/1065 o spremembi direktive 2006/112/ES glede obravnave kuponov ter del določb direktive 2017/2455, ki spreminja direktivo 2006/112/ES in direktivo 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo.

     Kako poteka zaposlitev tujca iz tretje države?

    Maribor, 08.10.2018

    Kako poteka zaposlitev tujca iz tretje države?

    Zaposlitev tujca iz tretje države v slovenskem podjetju običajno poteka tako, da delavec fizično opravlja svoje delo v Sloveniji.

    Tretje države so države, ki niso članice EU, EGP in Švicarske konfederacije. Državljani tretjih držav, ki želijo bivati in delati v Republiki Sloveniji, morajo pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi zaposlitve.

    Vlogo za enotno dovoljenje za prebivanje in delo morate oddati na upravni enoti. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije mora nato k njej podati soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.

    Kdo lahko zaposli tujca iz tretjih držav?

    Slovenski delodajalec, ki želi na določeno delovno mesto zaposlovati državljane iz tretjih držav, mora izpolniti naslednje pogoje. Dokazati mora, da:

    • v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb
    • ni v postopku likvidacije ali stečaja
    • aktivno posluje

     Prijava tujih računov preko eDavkov

    Maribor, 05.10.2018

    Zavezancem (FO, FOD in PO) je preko eDavkov omogočena elektronska prijava tujega računa.

    Obveščamo vas, da lahko na zaprtem portalu eDavki (vstop s kvalificiranim digitalnim potrdilom) zavezanec (pravna oseba, fizična oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost) oziroma njegova pooblaščena oseba odda Prijavo tujih računov (gl. pod »Ostale vloge, DR-Račun«).

    Zavezancem, ki so oziroma bodo odprli račun v tujini je s tem omogočena (poleg prijave tujega računa v papirni obliki – na obrazcih DR-02, DR-03 oz. DR-04) tudi prijava (oziroma sprememba podatkov) o računu, odprtem izven Republike Slovenije preko sistema eDavki.

    EU naredila konec oprostitvi plačila DDV pri pošiljkah iz tujine

    Maribor, 04.10.2018

    Evropska Unija je trenutno sredi največje reforme sistema pravil, ki urejajo DDV v zadnje četrt stoletja. Predlagane spremembe naj bi sistem izboljšale in modernizirale predvsem na področju čezmejnega prometa blaga, ki se izvede med poslovnimi subjekti in potrošniki (B2C).

    Evropska Komisija je lanskega novembra predstavila novosti, ki naj bi poenostavile pravno ureditev DDV na območju EU. S tem naj bi se zmanjšale tudi zlorabe in preprečilo izkrivljanje konkurence. Ukrepi ciljajo predvsem na znižnje stroškov majhnih podjetij in povečanje prihodkov držav članic, s pobiranjem DDV iz naslova spletnega prometa. Nova pravila vpeljujejo plačilo DDV v članici končnega potrošnika, po tarifi države potrošnika. To naj bi pripomoglo tudi k bolj pošteni razporeditvi davčnih prihodkov med članicami.

    Zaprtje s.p.

    Maribor, 04.10.2018

    Zaprtje s.p. je treba načrtovati vsaj 15 dni pred njegovim dejanskim zaprtjem.

    Povzetek postopka zaprtja s.p. v 5 korakih

    1. korak: Obvestilo o zaprtju s.p.

    Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora skladno z Zakonom o gospodarskih družbah vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti obvestiti AJPES o nameravanem zaprtju s.p..

    S.p. lahko AJPES o zaprtju s.p. obvesti na tri načine:

    • preko spletne aplikacije za oddajo zahteve za objavo sporočila OOPS,

    • s pošiljanjem obvestila na elektronski naslov objava.prenehanja@ajpes.si,

    • s fizično dostavo na katerokoli izpostavo AJPES.

    Kako izbrisati podjetje iz sodnega registra

    Maribor, 04.10.2018

    Namen dotičnega besedila je opisati postopek izbrisa družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku (brez likvidacije). V praksi se pojavljajo primeri, ko podjetniki zaradi različnih razlogov »ohranjajo podjetje pri življenju« (oddajajo bilance na AJPES), čeprav podjetje ne posluje.

    S tem nastajajo stroški (npr. vodenje računa na banki), ki pa z zaprtjem podjetja oziroma izbrisom tega iz sodnega registra prenehajo bremeniti njegovega lastnika.

    Podjetje, katerega premoženje zadošča za kritje obveznosti do upnikov, lahko zapremo na naslednja dva načina:

    • običajna likvidacija in

    • likvidacija po skrajšanem postopku.

    Nižji prispevki za s.p. za lažji začetek

    Maribor, 03.10.2018

    Nižji prispevki za s.p. so zanimiva tema za vse bodoče podjetnike. Komu pripadajo?

    Razmišljate o odprtju s.p.? Minimalni prispevki za socialno varnost samozaposlenih trenutno znašajo 372,91 evra. A za podjetnike, ki prvič odpirajo s.p., veljajo nižji prispevki za s.p.

    Prvi vpis v Poslovni register

    Če boste odprli s.p. in niste še nikoli opravljali poslovne dejavnosti, bo to vaš prvi vpis v Poslovni register Slovenije (PRS). Zato boste prvo in drugo leto poslovanja plačevali nekoliko nižje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ).

    Trajanje dejavnosti

    Višina prispevkov za socialno varnost

    prvih 12 mesecev

    254,06 €

    2. leto

    301,60 €

    od 3. leta dalje

    372,91 €

    Od tretjega leta poslovanja dalje boste torej plačevali polne prispevke, ki trenutno znašajo 372,91 evra mesečno.

    Obračun in plačilo prispevkov prepustite strokovnjakom

    Če kot samozaposleni ne boste uporabljali računovodskih storitev, boste morali za prispevke poskrbeti sami. Samozaposleni mora vsak mesec oddati obrazec Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (OPSVZ). Seveda mora tudi plačati prispevke. Ne pozabite: s. p. mora imeti digitalno potrdilo in dostop do eDavkov, da lahko vse našteto ureja. Če tega ne dela in ne plačuje vestno, mu lahko Finančna uprava RS naprti precej visoko kazen. Za lažji začetek poslovanja vam svetujemo, da za birokracijo pri plačilu prispevkov poskrbi računovodski servis.

    Vir: Data d.o.o.

    Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

    Spomni me oktober 2018 🙂

    Maribor, 03.10.2018

    Pregled datumov in obrazcev, ki jih v oktobru 2018 ne smete zamuditi

    Do 10. 10.

    • Plačilo akontacij davka iz dejavnosti za september 2018 in trimesečno obdobje julij-avgust 2018

    • Plačilo akontacij davka od dohodka pravnih oseb za september 2018 in trimesečno obdobje julij-avgust 2018

    Do 15. 10.

    • Intrastat – Statistika blagovne menjave med državami članicami EU za september 2018 (program za pomoč pri oddaji)

    • Pošiljanje podatkov v ETN iz pogodb za kupoprodajne posle z nepremičninami, za katere je bil obračunan DDV, iz pogodb ter aneksov k pogodbam za finančni najem nepremičnin, za katere je bil obračunan DDV, ki so sklenjene v mesecu septembru 2018

    • pošiljanje podatkov v ETN iz pogodb o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb za pravne osebe in samostojne podjetnike, sklenjene v mesecu septembru 2018

    • Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, kadar ta dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka za september 2018; obrazec se oddaja tudi za ODD (vse o osebnem dopolnilnem delu))

    • Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike, ki opravljajo dejavnost (OPSVZ) za september 2018, če ni predizpolnjenega obračuna na eDavkih; plačilo do 22. 10. 2018

    • Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače (OPSVL), za september 2018, če ni predizpolnjenega obračuna na eDavkih; plačilo do 22. 10. 2018

    • Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike kmete, osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, in osebe, prostovoljno vključene v socialno zavarovanje, za september 2018, če ni predizpolnjenega obračuna na eDavkih; plačilo do 22. 10. 2018

    • obračun in plačilo požarne takse za september 2018

     Program usposabljanje in test s področja varstva in zdravja pri delu

    Maribor, 02.10.2018

    Program usposabljanje in test s področja varstva in zdravja pri delu

    je obvezno za vse delodajalce, ne glede na velikost, število zaposlenih, dejavnost, obliko ipd. Po usposabljanju in opravljenem testu, boste prejeli obvezne dokumente, ki jih je potrebno hraniti in pokazati inšpektorju ob morebitnem obisku. Postopki in dokumentacija v zvezi z usposabljanjem s področja varnosti in zdravja pri delu: Pravno formalno mora biti pred izvedbo usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu in preverjanjem usposobljenosti izdelana Izjava o varnosti z oceno tveganja, ter program usposabljanja. Z oceno tveganja se morajo ugotoviti tveganja in nevarnosti, ki so jim ali bi jim lahko delavci bili izpostavljeni. Nato se na podlagi ugotovljenih dejstev in ukrepov iz ocene tveganja, pripravi program usposabljanja in glede na program se izvede usposabljanje in po potrebi tudi preverjanje usposobljenosti delavca za varno delo. Usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu so teoretična in praktična. Praktična usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu je potrebno izvesti za vsa delovna mesta, kjer je z oceno tveganja ugotovljeno, da na delovnem mestu ali v zvezi z delom obstaja večja nevarnost za nastanek nezgod in poškodb pri delu, zdravstvenih okvar ali poklicnih bolezni. Rok za obdobno preverjanje usposobljenosti iz varstva in zdravja pri delu je na 2 leti, v kolikor je z oceno tveganja ugotovljena večja stopnja za nastanek poškodb pri delu, zdravstvenih okvar ali poklicnih bolezni.

     Varnost in zdravje pri delu – obveznosti samozaposlenih oseb, ki niso delodajalci

    Maribor, 02.10.2018

    Varnost in zdravje pri delu – obveznosti samozaposlenih oseb, ki niso delodajalci

    Samozaposlena oseba je v skladu s 55. členom ZVZD-1 odgovorna za svojo varnost in zdravje ter tudi za varstvo in zdravje pri delu drugih oseb, na katere lahko vpliva s svojimi dejanji ali opustitvami pri izvajanju delovnega procesa. Zahteve, vezane na varstvo in zdravje pri delu, ki jih mora samozaposlena oseba izvajati (56. do 60. člen ZVZD-1) se izražajo tudi v dolžnosti, da samozaposlena oseba lahko sama ugotavlja morebitna tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, jih oceni ter posledično v primeru potrebe po izvajanju konkretnih ukrepov za preprečevanje takšnih tveganj te ukrepe opredeli v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja.

    Izjavo o varnosti z oceno tveganja lahko samozaposlena oseba izdela sama. Paziti pa je treba, da se morebitne nevarnosti in tveganja ter sprejemljivost ocenjenega tveganja ugotavljajo strokovno ter da se strokovno opredelijo tudi ukrepi. V kolikor tega samozaposlena oseba ni zmožna zagotoviti sama, je smiselno, da to uredi z zunanjo strokovno osebo.

    Zakon nikjer izrecno ne omenja usposabljanja za varstvo pri delu ali zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov samozaposlenih oseb, zato po mnenju Inšpektorata RS za delo tega samozaposlenim osebam ni potrebno izvajati.

     Na portalu e-VEM vzpostavljena e-vloga za pridobitev dovoljenja za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov

    Maribor, 02.10.2018

    Leta 2017 je bil sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki med drugim uvaja novost za vse poslovne subjekte, ki prodajajo tobačne izdelke.

    Vsi poslovni subjekti (s.p. in vse druge pravne osebe), ki v okviru svoje dejavnosti prodajajo tobak, tobačne in povezane izdelke morajo pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov. Dovoljenje je treba pridobiti za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za prodajo tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov.

     Spoznajte skrivnosti pravilnega izpolnjevanja potnih nalogov

    Maribor, 02.10.2018

    Spoznajte skrivnosti pravilnega izpolnjevanja potnih nalogov

    V nadaljevanju vam pojasnjujemo osnovne pravilnosti:

    Obračun potnih stroškov

    Obračun potnih stroškov je potrebno izpolniti tako, da predstavlja verodostojno knjigovodsko listino. Obračun potnih stroškov je potrebno izdelati za vsako službeno pot posebej ali izdelati mesečni obračun potnih stroškov.

    Zakon o delovnih razmerjih v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti med drugimi tudi povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

    Izpolnjen potni nalog in k obračunu potnih stroškov priloženi računi v zvezi s prevozom in prenočevanjem so po 5. in 6. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pogoj za neobdavčeno povračilo potnih stroškov prevoza in prenočevanja na službenem potovanju. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

    Po vrnitvi s službenega potovanja je treba v čim krajšem času (na primer v dveh delovnih dneh) izpolniti (pisno ali elektronsko) obračun potnih stroškov in ga predložiti svojemu nadrejenemu ali računovodstvu. Priporočljivo je, da je rok predložitve obračuna določen v internem pravilniku o službenih potovanjih. Obračun stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, se po določilih 20. člena Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino predloži nadrejenemu naslednji dan po končanem službenem potovanju, najpozneje pa v 7 dneh po končanem potovanju. Nadrejeni je dolžan celotno dokumentacijo ter morebitni ostanek sredstev predložiti računovodstvu v roku 7 dni po prejemu obračunov.

    Obračun mesečnih potnih stroškov je potrebno sestaviti kot en obračun potnih stroškov za vse službene poti za cel mesec. Rok predložitve tega obračuna nadrejenemu ali računovodstvu je priporočljivo določiti v internem pravilniku o službenih potovanjih. Daljšega obdobja sestavitve obračuna potnih stroškov od enega meseca se ne priporoča.

    Obračun potnih stroškov v pisni obliki se lahko sestavi na isti strani lista kot potni nalog (na primer: potni nalog je na zgornji polovici, obračun potnih stroškov pa na spodnji polovici lista). Obračun potnih stroškov se lahko sestavi tudi na hrbtni strani potnega naloga ali pa na posebnem listu in se priloži k potnemu nalogu. Če se sestavlja mesečni obračun potnih stroškov, ga je potrebno po preteku meseca priložiti k potnim nalogom, izdanim za ta mesec. Obračun potnih stroškov se lahko sestavi tudi v elektronski obliki.

     Varnost in zdravje pri delu

    Maribor, 02.10.2018

    Varnost in zdravje pri delu

    Kdaj potrebujemo usposabljanje za varnost pri delu:

    • Ob sklenitvi delovnega razmerja.
    • Ob prerazporeditvi na drugo delovno mesto.
    • Ob uvedbi novih tehnologij.
    • Ob uvedbi novih delovnih sredstev.
    • Ob spremembi vseh drugih dejavnikov, ki lahko povzročijo spremembo za varnost pri delu.

    Več informacij o varnosti pri delu

    Za delo na delovnih na delovnih mestih, kjer je možnost so poškodbe pri delu in verjetnost za zdravstvene okvare pogostejše mora delodajalec določiti obvezne preizkuse usposobljenosti za varno delo. Določitev se običajno zapiše v oceni tveganja (pripravi izvajalec Izjave o varnosti z oceno tveganja). Preverjanje znanja se mora izvajati v obdobju, ki je krajše od dveh let. Usposobiti je potrebno vse delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu, tudi tiste, ki delajo preko agencij za zaposlovanje, študentskih servisov, pogodb za določen čas ipd.

    PERIODIČNE PREISKAVE DELOVNEGA OKOLJA IN PERIODIČNI PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME

    Delodajalec je za ustrezno varnost pri delu dolžan zagotavljati periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme. Čas med posameznimi pregledi ne sme biti daljši od treh let.

    Pod pregled delovne opreme spada vsa oprema, ki je priključena na energetski vir in hkrati ni ročno orodje.

     Usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito

    Maribor, 01.10.2018

    Usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito

    Na zavodu za zaposlovanje so danes, 1. oktobra 2018, zaradi izteka veljavnosti istoimenskega javnega povabila, objavili novo javno povabilo, ki bo osebam z

    Program vam omogoča spoznavanje in usposabljanje kandidatov za konkretno delo in povračilo upravičenih stroškov njihovega usposabljanja. Vse to, še preden se odločite glede njihove zaposlitve. Usposabljate lahko brezposelne osebe z mednarodno zaščito.

    Spoznajte in usposobite osebe z mednarodno zaščito za konkretno delo

    V programu sodelujete na podlagi javnega povabila.

     

    Kaj vam omogoča?

    Brezposelne spoznate v konkretni delovni situaciji, njihova znanja, veščine, spretnosti, delovne navade in odnos do dela.

    Usposobite jih za predvideno delovno mesto in preverite, kako se vključujejo v vaše delovno okolje.

    Povrnemo vam upravičene stroške za izvedeno usposabljanje, udeležencem pa izplačamo dodatek za aktivnost in za prevoz.

    Po končanem usposabljanju se odločite glede njihove zaposlitve. Pri tem lahko izberete, katere kandidate boste zaposlili.

     

    Kdo se lahko prijavi?

    Ponudbo na javno povabilo lahko predložite delodajalci, ki ste pravne ali fizične osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije, in izpolnjujete še vse druge pogoje za prijavo, opredeljene v javnem povabilu.

     

    Kdo so lahko udeleženci?

    Na usposabljanje na delovnem mestu vam napotimo osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so prijavljene med brezposelnimi na Zavodu.

     Kako se pridobi obrtno dovoljenje?

    Maribor, 01.10.2018

    Le obrtno dovoljenje daje pravico do opravljanja določene obrtne dejavnosti. Poleg tega se mora obrtnik vpisati tudi v obrtni register.

    Obrtni zakon določa, kdaj je potrebno za določeno obrtno dejavnost pridobiti obrtno dovoljenje in kakšni so ostali pogoji.

    Kdo mora pridobiti obrtno dovoljenje?

    Družba, ki ima registrirano obrtno dejavnost, določeno v Uredbi o obrtnih dejavnostih ter izpolnjuje pogoje, ki so določeni v Obrtnem zakonu.

     Ali veste, kdaj postanete davčni zavezanec (DDV)?

    Maribor, 01.10.2018

    Ne glede na obliko podjetja, z registracijo le-tega še ne postanete davčni zavezanec za namene DDV. To lahko postanete šele po prejeti odločbi, ki pa jo izda DURS izključno na podlagi vašega zahtevka (vloge) sicer na dva načina:

    1. prostovoljna vključitev v sistem DDV (preko obrazca DDV-P2)

    Če želite biti DDV zavezanec, morate poslati (elektronsko preko eVEM ali eDavki) izpolnjen obrazec DDV-P2 na Davčno upravo RS. DDV zavezanec boste tako postali šele takrat, ko boste prejeli od DURS-a odločbo. Do takrat pa ne smete, tako kot druga podjetja, ki niso DDV zavezanci:

    • obračunavati v svojih cenah DDV

    • prikazovati DDV na izdanih računih

    • si odbijati vstopni DDV (zato pazite, da se večjih »nakupov« in stroškov lotite šele po prejetju odločbe od DURS)

     Pred registracijo podjetja preverite, ali potrebujete obrtno dovoljenje

    Maribor, 01.10.2018

    Ustanovitev s.p. – obrtno dovoljenje

    Za opravljanje nekaterih dejavnosti potrebujete obrtno dovoljenje Obrtne zbornice Slovenije, za pridobitev obrtnega dovoljenja pa, glede na dejavnost, specifično izobrazbo. Obrtne dejavnosti določa Uredba o obrtnih dejavnostih, ki je bila nazadnje spremenjena leta 2013.

    Med v zadnjih letih zelo popularne dejavnosti, za katere je med drugimi potrebno imeti obrtno dovoljenje, sodi proizvodnja kruha, svežega peciva, slaščic ter piškotov, frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost ter nega telesa s tetoviranjem. Na seznamu dejavnosti, za katere se zahteva pridobitev obrtnega dovoljenja, je tudi gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, izdelovanje fasad, betoniranje, gradnja temeljev in nenazadnje tudi specializirano čiščenje stavb. Za te in druge dejavnosti iz uredbe mora posameznik, ki želi to dejavnost opravljati, pri Obrtni zbornici Slovenije zaprositi za obrtno dovoljenje. Dobi ga lahko samo, če ima ustrezno srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri ali opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo.

    Vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja lahko zastopnik družbe vloži šele po tem, ko že odpre podjetje ali registrira opravljanje dejavnosti.

     Ali je vključitev v sistem DDV obvezna?

    Maribor, 01.10.2018

    Ustanovitev s.p. – vključitev v sistem DDV

    Podjetniki se pogosto sprašujejo ali je za njihovo poslovanje bolje biti zavezanec za DDV ali ne.

    Vključitev v sistem DDV je obvezna, ko podjetnik preseže 50.000 € obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih (ni vezano na koledarsko leto!).

    Priporočljivo je, da se podjetnik vključi v sistem DDV še preden preseže limit 50.000€ obdavčljivega prometa. Če podjetnik ta limit preseže in še ni v sistemu DDV mora obračunati DDV v tem letu (po predpisani stopnji za opravljeno storitev ali prodano blago) od zneska, s katerim je presegel limit. To pomeni, da mora državi plačati DDV, nima pa pravice tega DDV-ja zaračunati svojim kupcem. Kar preprosto pomeni – podjetnik utrpi nepotrebno izgubo!

     Dejavnosti podjetja

    Maribor, 01.10.2018

    Ustanovitev s.p. – dejavnosti podjetja

    Neregulirane dejavnosti

    Za neregulirane dejavnosti ne obstajajo določeni pogoji za opravljanje dela, zato jih lahko opravlja vsakdo, ne da bi bil moral izpolniti kakšen pogoj.

    Te so na primer poslovno svetovanje, računovodske storitve, programiranje, neformalno izobraževanje, organiziranje dogodkov, prevajanje, pisarniške dejavnosti, pripravljanje razpisov in podobno.

     Sedež podjetja

    Maribor, 28.09.2018

    Ustanovitev s.p. – sedež podjetja

    Sedež podjetja in poslovni naslov podjetja

    Ob ustanovitvi podjetja je potrebno določiti sedež podjetja in poslovni naslov. Sedež podjetja je kraj, poslovni naslov sta ulica in hišna številka. Sedež podjetja je kraj, kjer se opravlja dejavnost podjetja. V kraju sedeža se nahaja poslovni naslov (ulica in hišna številka).

    Poslovni prostor

    Za opravljanje dejavnosti podjetja, poslovnega prostora ne potrebujete, če opravljate mirno dejavnost doma. Poslovni prostor je obvezen pri opravljanju določenih dejavnosti. Ni nujno, da sta poslovni prostor in poslovni naslov na istem mestu, je pa priporočljivo.

    Poslovni prostor lahko najamete ali kupite. Če ga želite registrirati doma, morate na Upravni enoti pridobiti uporabno dovoljenje. Pogoji za poslovni prostor so predpisani le za določene dejavnosti (npr. gostinski obrat, frizerski salon, masažni salon, študentski servis ipd.).

    Poslovni naslov je lahko tudi v večstanovanjski hiši, v kolikor kot podjetnik opravljate tiho dejavnost:

    • na naslovu vašega stalnega prebivališča,

    • na naslovu vašega začasnega prebivališča,

    • na naslovu staršev ali prijateljev …

    Največ podjetij spočetka registrira svoj poslovni naslov kar doma oziroma v stanovanjski enoti. To lahko storijo vsi, ki opravljajo tiho dejavnost in hkrati dejavnost, za katero z Zakonom ali drugim predpisom ni določeno, da je poslovni prostor obvezen. Podrobna določila glede pogojev za registracijo poslovnega naslova doma, si lahko preberete v Stanovanjskem zakonu.

    Vir: Data d.o.o.

    Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Ime podjetja

    Maribor, 28.09.2018

    Ustanovitev s.p. – ime podjetja

    Dolgo ime podjetja

    Dolgo ime podjetja je obvezno. Obvezne sestavine dolgega imena d.o.o.: fantazijsko ime, dejavnost, d.o.o:

    Primeri dolgega imena:

    • LIPI, poslovne storitve, d.o.o.

    • KROJAČEK, trgovina s hlačnimi krili, d.o.o.

    • KREATIVA, agencija za marketing, d.o.o.

     Kdo so ekonomsko odvisne osebe in kakšne so njihove dolžnosti?

    Maribor, 28.09.2018

    Ekonomsko odvisna oseba

    Status ekonomsko odvisne osebe je uredil Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zato, ker so samozaposlene osebe, ki najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika, zaradi svoje ekonomske odvisnosti potrebne zaščite, pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo (IRSD).

    Obveznosti ekonomsko odvisne osebe

    Ekonomsko odvisnim osebam se priznava določen obseg delovnopravnega varstva, te osebe pa so za to upravičenost po zaključku koledarskega ali poslovnega leta dolžne obvestiti naročnika, od katerega so ekonomsko odvisne, o pogojih, pod katerimi delujejo, in sicer tako, da naročniku posredujejo vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

     Ustanovitev s.p.

    Maribor, 28.09.2018

    Posebne oblike zaposlitve – samozaposlitev – s.p.

    Odločili ste se za ustanovitev s.p., saj želite na svoje, uresničiti svojo podjetniško idejo in se preizkusiti pri poslovanju kot samostojni podjetnik.

    Pred registracijo s.p.:

    • Pridobite informacije o podjetništvu na brezplačnih in plačljivih izobraževanjih.

    • Preglejte zakonodajo (predvsem preberite Zakon o gospodarskih družbah in tiste zakone, ki opredeljujejo vašo dejavnost).

    • Odločite se za podjetniško svetovanje.

    • Preverite ali so na voljo evropska sredstva ali ugodni krediti za podjetja.

    • Preverite, ali ustrezate pogojem za oprostitev polovice prispevkov delodajalca v prvem letu poslovanja in 30 odstotkov prispevkov delodajalca v drugem letu poslovanja.

    • Pokličite VEM točko in se naročite za registracijo s.p.

     Študentsko delo

    Maribor, 28.09.2018

    Posebne oblike zaposlitve – študentsko delo

    Minimalna urna postavka znaša od 1. aprila 2018 daje znaša 4,73 evra bruto, kar je 4,00 evra neto. Od nakazila se študentu odvede 15,5% od zneska za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

    Delovna doba se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici. En mesec delovne dobe se prizna študentu, ko njegov zaslužek doseže 54% bruto povprečne mesečne plače v letu 2015. Študent bo lahko za eno koledarsko leto dobil največ 12 mesecev delovne dobe. Evidenco delovne dobe bo vodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

    Vir: Data d.o.o.

    Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Avtorska pogodba: Preverite, ali se vam splača

    Maribor, 28.09.2018

    Pogodba za delo na podlagi civilnega prava – avtorska pogodba

    Avtorska pogodba se lahko, podobno kot podjemna pogodba, sklene za občasna in kratkotrajna dela. Avtorska pogodba je urejena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASO), v njem pa ni natančno opredeljeno, kako dolgo se lahko opravlja delo prek tovrstne pogodbe.

    Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku. Ta pa se zaveže, da bo avtorju za to plačal honorar. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti.

    Avtorska pogodba omogoča dodatna dela zaposlenim, prav tako pa je primerna za študente in brezposelne.

     Podjemna pogodba: Katere so njene bistvene značilnosti?

    Maribor, 28.09.2018

    Pogodba za delo na podlagi civilnega prava – podjemna pogodba

    Podjemna pogodba v praksi zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Sklenjena je za občasna in časovno omejena dela. 

    Podjemna pogodba, ki je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), se sklene med podjemnikom (pogodbeni delavec) in naročnikom (delodajalec). Podjemnik se zaveže, da bo določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa ga bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal.

    Obseg del, ki se lahko izvajajo na podlagi podjemne pogodbe je zelo širok. Gre tako za umsko kot tudi fizično delo. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela. Zato je kdaj bolj smiselno skleniti avtorsko pogodbo. Kdaj torej pride v poštev podjemna pogodba in kdaj avtorska, vam lahko na podlagi vašega konkretnega primera svetujejo pravni strokovnjaki.

    Predmet podjemne pogodbe je sicer najpogosteje izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev) oziroma popravilo stvari (obrtniške storitve).

     Pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu

    Maribor, 28.09.2018

    Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je veljavna, če delodajalec o nameravanem organiziranju dela pred nastopom dela obvesti inšpektorat za delo. Tako določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 68. členu.

    Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

    S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.

     Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

    Maribor, 28.09.2018

    Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene v primeru, da se delavec in delodajalec tako dogovorita, ker jima takšna oblika opravljanja dela ustreza. Lahko pa se uporabi tudi v primerih, ko delavcu pravico do dela s krajšim delovnim časom zagotavljajo posebni predpisi – in sicer Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Pravice delavca v prvem in drugem primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pa so različne.

    Za krajši delovni čas se po Zakonu o delovnih razmerjih šteje vsak čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. Ta pa je lahko od 36 do 40 ur tedensko. Zakon ne določa niti spodnje niti zgornje meje trajanja krajšega delovnega časa. To pomeni, da se lahko pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom sklene za poljubno število ur tedensko.

     Iztek pogodbe za določen čas

    Maribor, 28.09.2018

    Iztek pogodbe o zaposlitvi in sporazum o medsebojnih pravicah

    V takem sporazumu se na primer uredi, koliko ima delavec še dopusta in kdaj ga lahko izkoristi, komu in do kdaj je dolžan predati svoje delo in delovno opremo, kaj mora delavec še postoriti pred zaključkom dela, kaj mu je delodajalec dolžan še izplačati ob prenehanju delovnega razmerja (npr. plača za zadnji mesec, regres za dopust …) in druge medsebojne pravice in obveznosti.

    Če delavec še ni izkoristil dopusta, ki mu je pripadal, mu ga je delodajalec dolžan omogočiti izkoristiti pred iztekom pogodbe o zaposlitvi, v nasprotnem primeru pa se lahko z delavcem dogovori za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščen dopust.

    Delodajalec mora delavca, ko mu izteče pogodba o zaposlitvi, odjaviti iz obveznih in socialnih zavarovanj. To lahko uredi na VEM točki ali pa kar iz svoje pisarne.

     Pogodba o zaposlitvi za določen čas

    Maribor, 27.09.2018

    Pogodba o zaposlitvi za določen čas je pogosta oblika zaposlovanja.

    Pogodba o zaposlitvi za določen čas – kdaj je možna?

    Pogodba o zaposlitvi za določen čas se torej lahko sklene v izjemnih primerih, ki jih navaja Zakon o delovnih razmerjih:

    • izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

    • nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

    • začasno povečan obseg dela,

    • zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,

    • poslovodno osebo ali prokurista,

    • vodilnega delavca (pod določenimi pogoji, ki so opredeljeni v 74. členu Zakona o delovnih razmerjih),

    • opravljanje sezonskega dela,

    • delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,

    • zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,

    • opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

    • pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

    • delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,

    • predajo dela,

    • voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

    • druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

     Pogodbe o zaposlitvi: varnost ali svoboda?

    Maribor, 27.09.2018

    Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas so (oziroma naj bi bile) običajen način ureditve delovnega razmerja. Toda v praksi so se druge oblike zaposlitve zelo razširile.

    Pogodbe o zaposlitvi naj bi se torej običajno sklepale za nedoločen čas. To določa prvi odstavek 12. člena Zakona o delovnih razmerjih. Zakon pravi, da se »pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno« ter za polni delovni čas.

    Druge oblike zaposlitev, ki jih imenujemo tudi atipične oblike zaposlitve, naj bi torej prišle v poštev le v izjemnih primerih. Toda v praksi so postale tako razširjene, da jih ne moremo več imeti za izjeme. Kateri tipi pogodb o zaposlitvi so najbolj ustrezni za vaše podjetje, vam svetujejo pravniki.

    BDP Slovenije – ugodne napovedi za podjetništvo

    Maribor, 27.09.2018

    Bruto družbeni proizvod oziroma BDP Slovenije je po podatkih Evropske komisije v letu 2017 doživel eno izmed najhitrejših stopenj rasti v Evropski uniji.

    To odsevajo tudi ekonomski izgledi v naslednjem letu, torej letos. Petodstotna in celo šestodstotna stopnja rasti BDP Slovenije v zadnjem četrtletju je indikator visoke in ekspanzivne rasti za državo. Evropska komisija napoveduje celo tretje najhitrejšo letno odstotno stopnjo rasti BDP Slovenije med članicami EU za leto 2018 in četrto za leto 2019.

    Izvoz 2017: desetino večji

    Dejanski izvoz se je v letu 2017 v Sloveniji povečal za več kot 10 odstotkov. Največji del te rasti je bil požet iz evro območja. Povečala se je tudi rast izvoza storitvenega sektorja. Ta je porasel za več kot 9 odstotkov.

    Krajši delovni čas in malica: tudi ta bo krajša

    Maribor, 27.09.2018

    Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (lahko pa tudi več). To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. To pomeni, da lahko svojo tedensko delovno obveznost zmanjša največ za polovico in ohrani večino pravic delavcev, ki delajo polni delovni čas.

    Kako pa je s pravico do malice, ko starš malega otroka dela krajši delovni čas? Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar le pod pogojem, da dela najmanj štiri ure na dan. Delavec, ki dela na primer tri ure na dan, tako nima pravice do odmora, delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom (štiri ure na dan), pa ima pravico do 15 minutnega odmora.

    Vodenje kadrovske evidence

    Maribor, 26.09.2018

    Poleg tega, da so posamezne kadrovske evidence v podjetju obvezne, je njihovo vodenje tudi zelo smiselno. Obvezno je zaradi zakonskih določil ter vzpostavitve varnosti kadrovanja in poslovanja. Smiselno pa zato, ker poenostavi operativne kadrovske postopke.

    Na področju dela in socialne varnosti morajo delodajalci v skladu z 12. členom Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) voditi naslednje kadrovske evidence:

    • Evidenca o zaposlenih delavcih – ta je zelo obširna in med drugim zajema podatke o delavcu kot so ime, priimek, EMŠO, davčna številka, prebivališče, izobrazba, podatki o pogodbi o zaposlitvi. Če gre za tujca, mora vsebovati tudi vse podatke o delovnem dovoljenju.

    • Evidenca o stroških dela – vsebuje vse podatke o plačah, nadomestilih, regresu, povračilih stroškov, prispevkih za socialno varnost delavca. Dopolnjevati jo je potrebno mesečno.

    • Evidenca o izrabi delovnega časa – vsebuje podatke o opravljenem številu delovnih ur, nadurno delo, neopravljene ure. Namen vodenja je pridobitev podatkov za obračun plač, prav tako pa jo je potrebno voditi in dopolnjevati mesečno.

    • Evidenca o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

     Personalna mapa delavca – E. Evidenca o delovnem dovoljenju – tujci

    Maribor, 26.09.2018

    E. Evidenca o delovnem dovoljenju – tujci

    Do obveznosti vzpostavitve »podmape« E pride le ob zaposlitvi tujca.

    Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« E:

    1. Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja;

    2. Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlitev;

    3. Vloga za izdajo dovoljenja za delo;

    4. Prijava in odjava dela tujca.

    Vir: Kadrovska Asistenca

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Personalna mapa delavca – D. Ostali dokumenti povezani z delovnim razmerjem

    Maribor, 26.09.2018

    D. Ostali dokumenti povezani z delovnim razmerjem

    V tej »podmapi« se hranijo vsi ostali dokumenti, ki nastanejo tekom trajanja delovnega razmerja in izkazujejo izpolnjevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.

    Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« D:

    1. Obvestilo o odmeri letnega dopusta;

    2. Vloga za koriščenje letnega dopusta;

    3. Odreditev nadurnega dela;

    4. Napotnice za obdobni zdravstveni pregled;

    5. Sklep o disciplinski odgovornosti delavca.

    Vir: Kadrovska Asistenca

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Personalna mapa delavca – C. Razvoj sodelavca

    Maribor, 26.09.2018

    C. Razvoj sodelavca

    Priporočljivo je, da delodajalec pred zaposlitvijo novih delavcev zaradi ugotovitve določenih osebnostnih lastnosti posameznika, ki so pomembne za opravljanje del in nalog delovnega mesta uporablja psihometrična testiranja, v ta namen se lahko znotraj te »podmape« organizira tudi »Karierna mapa«, kamor se shranijo rezultati psihometričnih testiranj. Ti testi pa se lahko hranijo le dokler so za delodajalca uporabni, torej se morajo najkasneje ob prenehanju delovnega razmerja uničiti.

    V kolikor ima delodajalec za delavca izdelan tudi karierni načrt ali z delavci opravlja letne razgovore, se v to »podmapo« lahko shranijo tudi ti dokumenti.

    Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« C:

    1. Potrdilo o izobrazbi;

    2. Potrdilo o udeležbi na seminarju;

    3. Potrdilo o udeležbi usposabljanja.

    Vir: Kadrovska Asistenca

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Personalna mapa delavca – B. Dokumenti povezani s pogodbo o zaposlitvi ter obvezne izjave

    Maribor, 26.09.2018

    B. Dokumenti povezani s pogodbo o zaposlitvi ter obvezne izjave

    Ob podpisu pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec že imeti zbrane vse obvezne podatke, ki jih predpisuje Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter vzpostaviti evidenčni list delavca, ki je tudi prvi izmed odloženih dokumentov v personalni mapi delavca.

    Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« B:

    1. Prejem predloga pogodbe o zaposlitvi;

    2. Obojestransko podpisana pogodba o zaposlitvi;

    3. Prejem obojestransko podpisane pogodbe o zaposlitvi in morebitnih aneksov vezanih na pogodbo o zaposlitvi;

    4. Izjava o seznanjenosti s splošnimi akti delodajalca;

    5. Izjava o varovanju osebnih podatkov;

    6. Potrdilo o prevzemu delovne opreme;

    7. Sklep o imenovanju Komisije za ocenjevanje poskusnega dela ter poročilo o poteku in oceni poskusnega dela (v kolikor je poskusno delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi);

    8. Dokazilo o praktični uvedbi delavca na delo.

    Vir: Kadrovska Asistenca

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

     Personalna mapa delavca – A. Dokumenti pred zaposlitvijo

    Maribor, 26.09.2018

    A. Dokumenti pred zaposlitvijo

    Delodajalec je zavezan dokumentirati celoten postopek zaposlitve delavca, ki se začne z objavo prostega delovnega mesta in konča z podpisom izjave delavca o prejemu predloga pogodbe o zaposlitvi.

    Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« A:

    1. Objava prostega delovnega mesta;

    2. Vloga za zaposlitev;

    3. Dokazila o izpolnjenih pogojih za zasedbo delovnega mesta;

    4. Kadrovski vprašalnik;

    5. Napotnica na predhodni zdravstveni pregled;

    6. Obrazec M1 (prijava v socialna zavarovanja);

    7. Izjava delavca o prejemu fotokopije obrazca M1;

    8. Napotitev na usposabljanje iz varnosti pri delu ter varstva pred požarom.

    Vir: Kadrovska Asistenca

    Email: simona.klancnik@interfin.si

    Telefon: (02) 234 23 21

    Vzpostavitev in vodenje personalnih map delavcev

    Maribor, 25.09.2018

    Ne glede na velikost podjetja se danes vsi, ki imajo stik s kadrovanjem, dnevno srečujejo s številnimi izzivi, ki jih kadrovnikom na eni strani nalaga zakonodaja, na drugi strani pa prisotna želja delodajalca, da bi bilo kadrovanje varno, učinkovito ter čim bolj poenostavljeno.

    Prvi pogoj, da lahko izboljšamo kadrovske procese in bolj učinkovito vodimo kadrovsko administracijo, so vzorno urejene personalne mape ter v naprej organiziran in vzpostavljen sistem s pripravljenimi vprašalniki, vzorci in predlogi, ki se ob vsakem postopku zaposlovanja ali nastanku spremembe kandidatu ali delavcu predložijo v izpolnitev ali podpis.

    Ker je postopek zaposlovanja novega kandidata ter vzpostavitev personalne mape delavca zahteven proces, ki od kadrovnika terja dosti natančnosti in angažiranosti vam predstavljamo preizkušen sistem, ki po posameznih fazah zaposlovanja ter vzpostavljanja personalne mape delavca, v največji meri vodi in usmerja kadrovnika. V ta namen vam v nadaljevanju predstavljamo obvezne ter priporočljive sestavine personalne mape, ki bodo kadrovnikom in drugim osebam, ki v podjetju opravljajo kadrovsko funkcijo, olajšale delo.

    Vsebina vzorne personalne mape: V personalni mapi delavca so shranjeni vsi podatki, ki so pomembni za izpolnjevanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

    Delodajalec naj dokumente razvrsti v več vložnih »podmap«:

    A. Dokumenti pred zaposlitvijo,

    B. Dokumenti povezani s pogodbo o zaposlitvi ter obvezne izjave,

    C. Razvoj sodelavca,

    D. Ostali dokumenti povezani z delovnim razmerjem,

    E. Evidenca o delovnem dovoljenju – tujci.

    Nadure – jih je delavec dolžan opraviti?

    Maribor, 25.09.2018

    Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) navaja, da je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – torej nadure – v naslednjih primerih:

    • če je obseg dela izjemoma povečan,

    • če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,

    • če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,

    • če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

    • v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

    Mora delavec opravljati nadure?

     Prenova eDavkov se nadaljuje

    Maribor, 25.09.2018

    Prenova eDavkov še ni zaključena. Konec leta bo fizičnim osebam na voljo mobilna aplikacija eDavki. Med novimi funkcionalnostmi bo mobilna aplikacija ponujala tudi personaliziran koledarček, preko katerega bodo zavezanci prejemali obvestila o svojih konkretnih obveznostih in pravicah.

    V naslednjem letu se bo začela tehnična prenova eDavkov. Pri tem bodo postopoma uvajali številne poenostavitve, ki bodo zavezancem olajšale uporabo sistema. Med novostmi tako med drugim načrtujejo storitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS, na podlagi katerega bodo lahko sistem eDavki nemoteno uporabljali vsi davčni zavezanci, ne glede na to kakšen računalnik ali operacijski sistem uporabljajo.

    Prenova eDavkov bo podjetjem in podjetnikom v prihodnje omogočila tudi oddajanje davčnih obračunov. Samo še letos so jih morali za zaslužke v lanskem letu oddati prek programov Silvester Pelias (za pravne osebe) oziroma Silvester Fineus za s.p.-je.

    eDavki za fizične osebe bolj enostavni

     Finančna uprava RS (FURS) vse zavezance poziva, naj začnejo uporabljati prenovljen portal eDavki.

    Maribor, 25.09.2018

    Finančna uprava RS (FURS) vse zavezance poziva, naj začnejo uporabljati prenovljen portal eDavki.

    Stari portal bo namreč deloval le še do 30. septembra 2018, so sporočili iz Finančne uprave RS (FURS).

    Na FURS-u beležijo, da trenutno eDavke uporablja več kot 50.000 fizičnih oseb. Letos je denimo vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane (za izračun olajšave uporabite naš spletni kalkulator) preko sistema eDavki oddalo 40.196 zavezancev – 82,5 % več kot leto prej. Pričakujejo, da se bo trend povečanja uporabe sistema eDavkov še stopnjeval. Sicer pa trenutno sistem eDavki uporablja več kot 50.000 fizičnih oseb in vsi podjetniki in podjetja, ki morajo s FURS-om tako ali tako poslovati elektronsko na podlagi zakona.

    Po starem le še nekaj dni

    FURS je zavezancem omogočil »mehak« prehod na prenovljen portal portal eDavki. Dobra dva meseca sta bila namreč za delo na voljo tako nov kot star portal. Kot so takrat napovedali, bo ta možnost ukinjena s 30. septembrom 2018. Od 1. oktobra dalje bo torej deloval samo še nov portal eDavki.

     Česa vam z davčno izvršbo ne morejo vzeti?

    Maribor, 25.09.2018

    Nekateri denarni prejemki in predmeti so iz davčne izvršbe izvzeti:

    • preživnina
    • odškodnina zaradi telesne poškodbe
    • denarna socialna pomoč
    • varstveni dodatek
    • otroški dodatek
    • starševski dodatek
    • štipendija
    • denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja,
    • predmeti, ki so dolžniku in članom njegovega gospodinjstva nujno potrebni za gospodinjstvo in osebno rabo (obleka, obutev, perilo, posteljnina, posoda, pohištvo itd.
    • hrana in kurjava za šest mesecev
    • živina in stroji, nujni za opravljanje kmetijske dejavnosti
    • predmeti, ki imajo za dolžnika posebno osebno vrednost (poročni prstan, redi, medalje, fotografije itd.)
    • nujni medicinsko-tehnični pripomočki itd.

    FURS je pravkar izdal prenovljeno spletno publikacijo Davčna izvršba. V njej pojasnjujejo,

     Davčna izvršba

    Maribor, 25.09.2018

    Davčna izvršba 

    je ukrep Finančne uprave RS, ki se ga bojijo tako tisti podjetniki, ki neredno poravnavajo svoje davčne obveznosti, kot tudi tisti, ki imajo pri poslovanju težave.

    Veste, v katere vaše prejemke in premoženje lahko poseže davčna izvršba in kateri so iz izvršbe izvzeti.

    Davčni organ lahko uvede različne načine davčne izvršbe:

    • na denarna sredstva dolžnika pri bankah oziroma hranilnicah
    • na denarne terjatve dolžnika
    • na premično premoženje dolžnika ali vrednostne papirje
    • na nepremično premoženje
    • delež družbenika v družbi ali iz premoženjskih pravic.

     Pri presoji izpolnjevanja pogojev za obstanek v sistemu normirancev se bodo upoštevali ne le prihodki normiranca, temveč tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb,

    Maribor, 24.09.2018

    Pri presoji izpolnjevanja pogojev za obstanek v sistemu normirancev se bodo upoštevali ne le prihodki normiranca, temveč tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb,

    razen če bo zavezanec lahko dokazal, da glavni ali eden od glavnih razlogov za vzpostavljeno shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Prihodki povezanih oseb se ne bodo upoštevali le takrat, ko bo normiranec sposoben dokazati, da ima (tudi brez povezanih oseb) vzpostavljeno lastno poslovanje.

    Prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb se ne bodo že vnaprej avtomatično seštevali. Podjetnik bo moral sam ustrezno presoditi, ali bi moral upoštevati prihodke povezanih oseb in ali bo izpolnjeval pogoje za upoštevanje normiranih odhodkov. Odgovornost za presojo izpolnjevanja pogojev je tako na samem davčnem zavezancu normirancu.

     Roki, ki jih normiranci morajo upoštevati in akontacija davka

    Maribor, 24.09.2018

    Normiranci so na podlagi 51. člena Zakona o davčnem postopku obvezni predložiti davčni obračun, ne glede na višino davčne obveznosti oziroma davčne terjatve. Rok za oddajo davčnega obračuna je 31. marec.

    Akontacija davka

    Normirancem davka ni potrebno plačati v enkratnem znesku. Davek se plačuje sproti, z akontacijo. Akontacijo normiranci plačujejo v mesečnih (če znesek akontacije presega 400 evrov) ali trimesečnih obrokih (če znesek akontacije ne presega 400 evrov). Obroki akontacije morajo biti poravnani do 10. v mesecu za prejšnji mesec.

     Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV

    Maribor, 24.09.2018

    POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI – Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV

    1. Vprašanje: Kriteriji za presojo neodvisnega (samostojnega) opravljanja dejavnosti po ZDDV-1

    Odgovor: Kriteriji za presojo, ali gre v posebnih razmerjih z vidika DDV za neodvisno (samostojno) ali za odvisno (nesamostojno) opravljanje dejavnosti, so nadzor in navodila v zvezi z opravljanjem storitev oziroma dela, osebno opravljanje dela ali storitev, zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje storitev, prevzemanje finančnih in drugih tveganj ter odgovornosti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, način opravljanja dela in storitev in način plačila, pravica do odstopa od pogodbe in prevzemanje odgovornosti v zvezi s tem, neposredna udeležba na dobičku ali izgubi, izhajajoči iz opravljanja storitve.

    Oseba, ki opravlja neodvisno dejavnost, je neposredno udeležena na dobičku ali izgubi iz opravljene storitve.

    1. Vprašanje: Javna uprava in obračun DDV od prejetih storitev prevajanja, ki jih opravi davčni zavezanec iz druge države

     Knjigovodske listine, ki jih morajo voditi normiranci

    Maribor, 24.09.2018

    Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost v 3. členu določa, da lahko normiranci vodijo le evidenco knjigovodskih listin (oziroma evidenco izdanih računov) in evidenco osnovnih sredstev (register osnovnih sredstev) in morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo.

    73. člen Zakona o gospodarskih družbah določa, da normirancem ni potrebno predložiti letnih poročil za javno objavo preko AJPES-a, prav tako jim ni potrebno pošiljati podatkov iz letnih poročil o njihovem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za potrebe državne statistike in davčne namene.

    Davčno leto je pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, tako se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.

     Zaradi sprememb zakonodaje bodo normiranci v 2018 poslovali drugače

    Maribor, 24.09.2018

    Na normirance bodo vplivale tako spremembe Zakona o dohodnini (Zdoh-2S) pa tudi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2O).

    V zakonodajo je vnesen nov pogoj, ki ga bodo morali upoštevati normiranci v 2018. Po novem bodo morali iz sistema obdavčitve na podlagi normiranih odhodkov izstopiti, ko bodo v dveh zaporednih davčnih obdobjih dosegli 300.000 evrov prihodkov.

    Ta določba se uporablja od 1. 1. 2018, torej že za presojo, ali bo podjetnik lahko ostal normiranec tudi v davčnem letu 2018. V povprečje dveh zaporednih let se bo zato upoštevalo tudi že obdobje 2016 in 2017.

     Kako postati normiranec

    Maribor, 24.09.2018

    Zavezanec, ki želi postati normiranec, mora to priglasiti FURS-u najkasneje v 8 dneh po registraciji dejavnosti (odprtju podjetja) oziroma, če že ima odprto podjetje, do konca meseca marca oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pod pogojem, da izpolnjuje prihodkovni pogoj (manj kot 100.000 evrov prihodkov v prejšnjem davčnem letu, ugotovljenih po računovodskih pravilih – velja za polni s.p. – oziroma manj kot 50.000 evrov prihodkov v prejšnjem davčnem letu, ugotovljenih po računovodskih pravilih v primeru popoldanskega s.p.).

    Normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov, ki so ugotovljeni na podlagi davčne zakonodaje in ki vključujejo tudi prispevke za socialno varnost.

    Davčna osnova je enaka 20% prihodkov.

    Davčna stopnja je 20 % 135a. člen Zakona o dohodnini).

    Davek torej znaša 4 % vseh prihodkov (20% x 20%).

     Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

    Maribor, 24.09.2018

    POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

    1. Vprašanje 3: Priznavanje posebne osebne olajšave (študentske olajšave) pri izračunu akontacije dohodnine

    Odgovor: Posebna osebna olajšava se, pod pogoji iz tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, prizna rezidentu, ki se izobražuje, in ima status dijaka ali študenta tudi, če se izobražuje kot udeleženec izobraževanja odraslih.

    1. Vprašanje 4: Izplačilo članom agrarne skupnosti za opravljene ure dela

     Osebno dopolnilno delo in vrednotnice

    Maribor, 24.09.2018

    POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI – Osebno dopolnilno delo in vrednotnice

    1. Vprašanje: Kako so obdavčeni prihodki izvajalca osebnega dopolnilnega dela (ODD)?

    Odgovor: Dohodek iz osebnega dopolnilnega dela (ODD) je obdavčen kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. V davčno osnovo od tega dohodka se všteva vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec ODD plača sam (izvajalec ODD iz točke B seznama del, ki mora sam zase pridobiti vrednotnico).

    Poleg 10 % normiranih stroškov izvajalec ODD lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev: priznajo se na podlagi dokazil (računov) o tem, da so nastali v povezavi z doseženim dohodkom iz osebnega dopolnilnega dela, največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 določi vlada. Dejanske stroške prevoza in nočitve izvajalec ODD uveljavlja v napovedi za odmero akontacije dohodnine.

         2. Vprašanje: Katere obrazce mora izvajalec ODD predlagati finančni upravi?

     Dohodek iz delovnega razmerja

    Maribor, 21.09.2018

    POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI – Dohodek iz delovnega razmerja

    1. Vprašanje: V katerih primerih se pri ugotavljanju letne davčne osnove pri dohodkih iz delovnega razmerja uporablja povprečenje?

    Odgovor: Povprečenje v zvezi z dohodki iz delovnega razmerja, kot poseben način ugotavljanja letne davčne obveznosti zavezanca, določa 120. člen Zakona o dohodnini – ZDoh-2. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena se zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let – po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca.

    1. Vprašanje: Obdavčitev izplačila avansa za plačo

     Učne delavnice: spodbude za zaposlovanje

    Učne delavnice: spodbude za zaposlovanje

    Subvencija 4.000 EUR za najmanj 6-mesečno ali 8.000 EUR za najmanj 12-mesečno zaposlitev brezposelnih, ki so zaključili praktično usposabljanje v programu Učne delavnice. Javno povabilo je odprto od 15.06.2018 do porabe sredstev, najkasneje do 27.12.2019.

    Ciljna skupina brezposelnih:

    S pomočjo subvencije lahko zaposlite osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih, ki so zaključile praktično usposabljanje v programu Učne delavnice in vam jih predlagamo za vključitev.

    Kdo se lahko prijavi na javno povabilo?

    Ponudbo na javno povabilo lahko predložite delodajalci, ki ste pravne ali fizične osebe, vsaj 12 mesecev vpisane v Poslovni register Slovenije, imate vsaj enega zaposlenega ali ste samozaposleni ter izpolnjujete še vse druge pogoje iz 6. poglavja javnega povabila.

    Predložite lahko eno ali več ponudb.

    VIR: Zavod RS Za zaposlovanje

    Pomagali vam bomo pripraviti Ponudbo in vas vodili čez vse postopke od začetka do zaposlitve vam primerne osebe.

    Pokličite nas na tel. 02 234 23 21 ali nam pišite na mail: simona@interfin.si

     Informacija o novostih REK obrazcev v letu 2018

    Maribor, 15.01.2018

    V Uradnem listu RS, št. 79/2017, z dne 28. 12. 2017, je objavljen Pravilnik o spremembah in
    dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve
    davčnemu organu (Pravilnik REK), ki začne veljati 1. januarja 2018.

    V nadaljevanju podajamo informacije o bistvenih novostih, ki jih prinaša navedeni Pravilnik REK.

     VDČ = vloga za vzdrževane družinske člane 2017 rok oddaje 05.02.2018

    Vsi tisti, ki med letom niste uveljavljali olajšave za vzdrževane družinske člane, in tisti, ki želite medletno olajšavo spremeniti, morate to storiti na posebni vlogi. T.i. vloga za vzdrževane družinske člane 2017 se mora oddati najkasneje do 5. februarja 2018.

    Vloga za vzdrževane družinske člane 2017

    Očetovski dopust

    Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodeloval pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 koledarskih dni (ne glede na to, koliko otrok se rodi hkrati), pri čemer mora prvih 15 dni dopusta koristiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti (sicer ta del očetovskega dopusta zapade), drugih 75 dni pa lahko izrabi najdlje do tretjega leta starosti otroka. Oče nima pravice do izrabe prvih 15 dni očetovskega dopusta, če koristi porodniški dopust.

    Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva. Pravica je začela veljati postopno, in sicer od 1. 1. 2003 – 15 dni, od 1. 1. 2004 – 45 dni in od 1. 1. 2005 – 90 dni.

     Potrjevanje računov iz vezane knjige računov le 1x mesečno

    Maribor, 10.01.2018

    Več časa za potrjevanje računov

    Vsak račun, ki se izda iz vezane knjige računov, je treba nakladno davčno potrditi, kar ni nič novega. Za davčno potrjevanje računov pa boste po novem imeli več časa. Trenutno velja, da je treba izdani račun potrditi v roku desetih delovnih dni od njegove izdaje. Po uveljavitvi nove zakonodaje, pa boste morali za potrjevanje računov poskrbeti najkasneje do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računa.

    Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za finance, se bo s podaljšanjem roka za sporočanje podatkov davčnemu organu zavezancem omogočila bolj učinkovita organizacija dela in poslovanja. Potrjevanje