Skip to main content Skip to search

Archives for Davki

 Obvestilo o spremembi obračunskega obdobja DDV-O

Maribor, 05.02.2019

Centralna sprememba davčnega obdobja bo od 7. 2. 2019 do 9. 2. 2019.

Obveščamo vas, da bomo na podlagi 89. člena ZDDV-1 centralno spremenili davčna obdobja vsem davčnim zavezancem, ki se jim na podlagi obdavčljivega prometa v letu 2018 spremeni davčno obdobje. Centralna sprememba davčnega obdobja bo potekala od 7. 2. 2019 (od 13.00 ure dalje) do predvidoma 9. 2. 2019.

V tem času bo oddaja obrazcev DDV-O, VIES-KP in PD-O zaprta za vsa obdobja.

Prosimo vas, da čim prej oddate obračune za obdobje december 2018 oziroma oktober – december 2018, zato da bomo pri menjavi obdobij lahko upoštevali promet za celo leto 2018.

Sledite povezavi:

http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/novica/obvestilo_o_spremembi_obracunskega_obdobja_ddv_o_8840/?type=atom%27A%3D0&cHash=cdaf2a1786c29def02288d9a31a18cae

Vir: FURS

Za informacije smo dosegljivi na:

kontakt: Društvo CTRP so.p.

Telefon: 02 23 42 321

email: simona.klancnik@interfin.si

Read more

 Kako izplačati nagrade zaposlenim in kakšna je njihova obdavčitev?

Maribor, 08.01.2019

Na kaj morate biti pozorni delodajalci, kdaj in kako lahko izplačate nagrade, kolikšen del dobi država? Kakšno je pravzaprav neto izplačilo nagrade in kaj si delavec lahko privošči?

Čeprav prispevki še vedno dosegajo približno tretjino bruto bruto izplačila, za malce višje nagrade pa še dohodnino, je od letošnjega leta država nekoliko bolj razumevajoča. Prenovljeni Zakon o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da pri izplačilih božičnice, trinajste plače oziroma nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne bruto plače v državi, ki znaša 1.650,00 €, pod določenimi pogoji ni treba plačati dohodnine, temveč le prispevke.

Za primerjavo: leto pred tem je veljalo, da se dohodnina ne plača do višine 70 odstotkov povprečne plače v državi, še pred tem pa ni bilo nobene olajšave, kar pomeni, da sta delojemalec in delodajalec od nagrade plačala celotno dohodnino in prispevke, kot da bi šlo za običajno plačo.

Delodajalci in delojemalci se strinjajo, da je trenutna obdavčitev nagrad boljša kot je bila. Vendar pa opozarjajo, da so pogoji za izplačilo nagrade zapleteni, in da morajo biti do nagrad upravičeni vsi zaposleni in ne samo izjemni delavci, ki nimajo ugodnejše davčne obravnave. Oboji si želijo višja neto izplačila vsaj v primeru izplačevanja nagrad, torej omejitev plačila prispevkov navzgor. Podobne omejitve že obstajajo, in sicer samostojni podjetniki plačajo največ 2.206,00 € prispevkov za socialno varnost na mesec. Omeniti še velja, da je po trenutni zakonodaji možno plačilo nagrade le enkrat na leto.

Read more

Obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2019

Maribor, 04.01.2019

Odmera letnega dopusta je vsakoletna obveznost vseh delodajalcev, ki jo nalaga Zakon o delovnih razmerjih.

S sklenitvijo delovnega razmerja pridobi vsak delavec tudi pravico do letnega dopusta. Osnovni letni dopust, ki pripada posameznemu delavcu, je potrebno opredeliti že v pogodbi o zaposlitvi. Koliko dni osnovnega dopusta bo pripadalo posameznemu delavcu je odvisno od delodajalca, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati omejitve delovnopravne zakonodaje. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne.

Poleg osnovnega letnega dopusta, ki je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, pripadajo delavcem tudi dodatni dnevi dopusta. Koliko bo teh dni, je odvisno od osebnih okoliščin posameznega delavca. Tako so na primer starejši delavci in invalidi upravičeni do vsaj treh dodatnih dni dopusta. Enako velja za delavce, ki negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Po en dodatni dan dopusta pripada delavcem tudi za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Poleg navedenega lahko dodatni dnevi pripadajo delavcem tudi na podlagi kolektivnih pogodb. Nekatere kolektivne pogodbe namreč priznavajo delavcem dodatne dneve dopusta tudi glede na doseženo delovno dobo ali zahtevnost dela.

Število dni dopusta, ki pripadajo posameznemu delavcu, se tako lahko iz leta v leto spreminja. Ravno zaradi tega Zakon nalaga delodajalcem obveznost vsakoletne odmere letnega dopusta.

Odmera letnega dopusta 2019 – vzorec

Odmera letnega dopusta – rok za odmero in pisno obvestilo delavcem je 31. marec tekočega leta

Vsak delodajalec je tako dolžan najkasneje do 31. marca pisno obvestiti delavce o številu dni dopusta za tekoče koledarsko leto. Pred tem je seveda potrebno dopust ustrezno odmeriti. Priporočamo, da delodajalci to uredite s pisno odločbo, ki jo vročite delavcem. Iz odločbe naj bo razviden tako osnovni dopust kot tudi dodatni dnevi, ki pripadajo delavcu.

Za delavce, ki v posameznem koledarskem letu ne bodo zaposleni polnih 12 mesecev, je potrebno ustrezno izračunati tudi sorazmerni del dopusta.

Opustitev obveznosti odmere letnega dopusta je opredeljena kot prekršek. Zakon tako predpisuje globo v višini od 750 do 2.000 EUR za večje delodajalce, ki te obveznosti ne izpolnijo. Za manjše delodajalce je ta nekoliko nižja in lahko znaša od 200 do 1.000 EUR.

Vir: Data.si

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Na kakšne načine lahko podjetje zniža davke ob koncu leta?

Maribor, 19.12.2018

Konec leta se nezadržno približuje, kar pomeni, da podjetja iščejo načine kako poskrbeti, da je njihova davčna osnova čim nižja. Kakšne možnosti ima podjetje, da si zniža davčno osnovo.

Davčno osnovo je mogoče zniževati na različne načine. Poleg davčno priznanih odhodkov lahko podjetje uveljavlja vrsto olajšav, ki jih ureja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Davčno osnovo je prav tako mogoče zniževati z uveljavljanjem poslovnih izgub prejšnjih let, izplačevanjem nagrad, božičnic ipd.

Davčno priznani odhodki

Davčne osnove podjetja ne znižujejo vsi odhodki, temveč le odhodki, ki so davčno priznani. Slednje ZDDPO-2 opredeljuje kot odhodke, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Gre predvsem za odhodke, ki niso neposreden pogoj oziroma niso posledica opravljanja dejavnosti, odhodki, ki imajo značaj privatnosti in odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso.

Read more

Administrativna poenostavitev

Maribor, 22.11.2018

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) predvideva ukinitev izjave iz 45. člena ZDDV-1. Davčni zavezanci bodo s 1.1.2019 dolžni, v kolikor bodo spremembe sprejete, na zahtevo davčnega organa dokazati obstoj predhodnega dogovora o obdavčitvi transakcije v zvezi z nepremičninami.

Skladno z 44. členom ZDDV-1 so oproščene naslednje transakcije z nepremičninami:

  1. najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, dajanje v najem garaž in površin za parkiranje vozil, dajanje v najem trajno instalirane opreme in strojev ter najem sefov;

  2. dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve (“stare” nepremičnine);

  3. dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč.

Read more

Dober davčni svetovalec – nižji davek

Maribor, 19.11.2018

Podjetnikom svetujemo, naj bodo skozi vse poslovno leto pozorni na optimiranje davčnih obveznosti. Dober davčni svetovalec je pri tem ključnega pomena. Optimiranje davčnih obveznosti pomeni preverjanje pravilnosti in optimalnosti davčne osnove, od katere podjetja in podjetniki plačujejo davke na dobiček.

Vsekakor je najbolj pomembno, da so v prvi vrsti vse spremembe (poslovni dogodki), ki se zgodijo v podjetju, zabeležene v poslovnih knjigah čim bolj ažurno in pravočasno. Brez kakovostnih in verodostojnih podatkov iz poslovnih knjig davčni svetovalec težko opravi svoje delo. Davčni svetovalci potrebujejo sodelovanje računovodje in nemalokrat tudi knjigovodje, ki poznajo podrobno poslovanje posameznega podjetja.

Read more

Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj: manj kot v 2016

Maribor, 14.11.2018

Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj so olajšava davčnega bremena, ki jih slovenska podjetja izkoriščajo v premajhni meri. Za raziskovalno-razvojno dejavnost se je v Sloveniji v letu 2017 porabilo 801,1 milijona evrov, kar je za 1,3 % manj kot v letu 2016.

V marsikaterem podjetju namreč niso prepričani, ali so do olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj sploh upravičeni. Do leta 2016 se je uveljavljanje teh olajšav stalno povečevalo, leta 2016 pa upadlo. Domnevamo lahko, da tudi zaradi večje aktivnosti davčnih inšpektorjev. Ti pregledujejo predvsem tiste zavezance, ki naj bi v raziskave in razvoj uveljavljali več kot 15 odstotkov vseh prihodkov, njihova glavna dejavnost pa ni proizvodna ali tehnična. V enem letu so inšpektorji ugotovili za več kot milijon evrov nepravilnosti.

Največ sredstev porabi poslovni sektor

Največ sredstev za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti (RRD) v Sloveniji po podatkih Statističnega urada porabi poslovni sektor. Po začasnih podatkih je njegov delež v bruto domačih izdatkih za RRD (BIRR) v letu 2017 znašal 74,7 %. Delež državnega sektorja je znašal 13,8 %, delež visokošolskega sektorja 11,2 %, delež zasebnega nepridobitnega sektorja pa 0,3 %. Poslovni sektor predstavlja tudi največji vir financiranja RRD. Po začasnih podatkih so gospodarske družbe v letu 2017 za izvajanje RRD v Sloveniji prispevale 63,0 % teh sredstev. Država je prispevala 23,0 %, tujina 13,1 %, preostali odstotek sredstev pa visoko šolstvo in zasebne nepridobitne organizacije skupaj.

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – plačevanje prispevkov, posebni davek in davčni odtegljaj

Maribor, 22.10.2018

Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Plačevanje prispevkov v povezavi z določbami uredbe (es) 883/2004

Posebnosti veljajo glede obveznosti plačevanja prispevkov v primerih, ko osebe, ki so slovenski davčni rezidenti, prejmejo dohodke iz drugega pogodbenega razmerja v tuji državi članici EU. Od teh dohodkov so lahko plačani davki in prispevki v tujini, kar osebe praviloma tudi navedejo v napovedi dohodkov davčnemu organu, in pri odmeri davka od teh dohodkov uveljavljajo znižanje davčne osnove zaradi plačanih prispevkov v tujini. V teh primerih je treba o obveznosti zavarovanja presojati tudi v skladu z Naslovom II Uredbe (ES) št. 883/2004. Na enaki podlagi se presoja obveznost zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter plačilo prispevkov po 17. in 55.a členu ZZVZZ.

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – prispevki za zdravstveno zavarovanje

Maribor, 22.10.2018

Prispevke za zdravstveno zavarovanje od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec.

1. Prispevek za poškodbe pri delu

V skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • oseba v okviru drugega pravnega razmerja opravlja delo oziroma storitev za plačilo,

  • plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, se na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino,

  • na podlagi tega dela oseba ni že zavarovana za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 16. členu, 18. členu ali na podlagi drugih točk 17. člena ZZVZZ (ker je bila z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C uvedena sprememba za zavarovance po 6. točki 17. člena ZZVZZ, se od uveljavitve ZUJF-C dalje, torej od 1. 2. 2015, prispevek plačuje tudi od dohodkov dijakov in študentov za opravljeno začasno in občasno delo preko pooblaščene organizacije, ki posreduje to delo v skladu s predpisi, ki urejajo to delo).

Read more