Skip to main content Skip to search

Archives for Spomni me

 Obrazec: Obvestilo o uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane pri izračunu akontacije dohodnine za leto 2018

Maribor, 21.01.2019

Pri sestavi informativnega izračuna za leto, za katero se odmerja dohodnina (davčno leto), bo davčni organ upošteval le vloge, ki jih bo prejel do 5. februarja tekočega leta za preteklo davčno leto. Če je vloga poslana priporočeno po pošti, se za dan vložitve vloge šteje dan oddaje na pošto, če pa je vloga poslan a z navadno pošto, mora k finančni upravi prispeti najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo davčno leto.

Read more

 Kako izplačati nagrade zaposlenim in kakšna je njihova obdavčitev?

Maribor, 08.01.2019

Na kaj morate biti pozorni delodajalci, kdaj in kako lahko izplačate nagrade, kolikšen del dobi država? Kakšno je pravzaprav neto izplačilo nagrade in kaj si delavec lahko privošči?

Čeprav prispevki še vedno dosegajo približno tretjino bruto bruto izplačila, za malce višje nagrade pa še dohodnino, je od letošnjega leta država nekoliko bolj razumevajoča. Prenovljeni Zakon o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da pri izplačilih božičnice, trinajste plače oziroma nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne bruto plače v državi, ki znaša 1.650,00 €, pod določenimi pogoji ni treba plačati dohodnine, temveč le prispevke.

Za primerjavo: leto pred tem je veljalo, da se dohodnina ne plača do višine 70 odstotkov povprečne plače v državi, še pred tem pa ni bilo nobene olajšave, kar pomeni, da sta delojemalec in delodajalec od nagrade plačala celotno dohodnino in prispevke, kot da bi šlo za običajno plačo.

Delodajalci in delojemalci se strinjajo, da je trenutna obdavčitev nagrad boljša kot je bila. Vendar pa opozarjajo, da so pogoji za izplačilo nagrade zapleteni, in da morajo biti do nagrad upravičeni vsi zaposleni in ne samo izjemni delavci, ki nimajo ugodnejše davčne obravnave. Oboji si želijo višja neto izplačila vsaj v primeru izplačevanja nagrad, torej omejitev plačila prispevkov navzgor. Podobne omejitve že obstajajo, in sicer samostojni podjetniki plačajo največ 2.206,00 € prispevkov za socialno varnost na mesec. Omeniti še velja, da je po trenutni zakonodaji možno plačilo nagrade le enkrat na leto.

Read more

Dohodnina – olajšava za otroke za leto 2018

Maribor, 05.12.2018

Olajšava za otroke za leto 2018 se staršem prizna za vsakega vzdrževanega otroka do dopolnjene polnoletnosti, to je do 18. leta starosti. Dodatno dokazovanje za uveljavljanje olajšave tudi za otroke, ki so že polnoletni, ni potrebno. Če v postopku nadzora Finančna uprava RS (FURS) ne pridobi podatkov po uradni dolžnosti od drugih organov, potem pozove davčnega zavezanca, da mu naknadno predloži dokazila.

Posebna letna olajšava za otroke v letu 2018:

  • za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 evra (mesečno 203,08 evra),

  • za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 evra (mesečno 220,77 evra),

  • za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 evra (mesečno 386,21 evra),

  • za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 evra (mesečno 515,65 evra),

  • za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 evra (mesečno 663,09 evra),

  • za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se višina olajšave poveča za 1.769,30 evra(mesečno 147,44 evra) glede na višino olajšave za predhodnega otroka,

  • za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, 8.830 evrov (mesečno 735,83 evra).

Read more

Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj: manj kot v 2016

Maribor, 14.11.2018

Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj so olajšava davčnega bremena, ki jih slovenska podjetja izkoriščajo v premajhni meri. Za raziskovalno-razvojno dejavnost se je v Sloveniji v letu 2017 porabilo 801,1 milijona evrov, kar je za 1,3 % manj kot v letu 2016.

V marsikaterem podjetju namreč niso prepričani, ali so do olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj sploh upravičeni. Do leta 2016 se je uveljavljanje teh olajšav stalno povečevalo, leta 2016 pa upadlo. Domnevamo lahko, da tudi zaradi večje aktivnosti davčnih inšpektorjev. Ti pregledujejo predvsem tiste zavezance, ki naj bi v raziskave in razvoj uveljavljali več kot 15 odstotkov vseh prihodkov, njihova glavna dejavnost pa ni proizvodna ali tehnična. V enem letu so inšpektorji ugotovili za več kot milijon evrov nepravilnosti.

Največ sredstev porabi poslovni sektor

Največ sredstev za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti (RRD) v Sloveniji po podatkih Statističnega urada porabi poslovni sektor. Po začasnih podatkih je njegov delež v bruto domačih izdatkih za RRD (BIRR) v letu 2017 znašal 74,7 %. Delež državnega sektorja je znašal 13,8 %, delež visokošolskega sektorja 11,2 %, delež zasebnega nepridobitnega sektorja pa 0,3 %. Poslovni sektor predstavlja tudi največji vir financiranja RRD. Po začasnih podatkih so gospodarske družbe v letu 2017 za izvajanje RRD v Sloveniji prispevale 63,0 % teh sredstev. Država je prispevala 23,0 %, tujina 13,1 %, preostali odstotek sredstev pa visoko šolstvo in zasebne nepridobitne organizacije skupaj.

Read more

Sponzorstvo in donatorstvo – kakšna je razlika?

Maribor, 26.10.2018

Sponzorstvo je pogodben odnos med sponzorjem (podjetjem) in prejemnikom sredstev. Prejemnik je denimo kulturno društvo ali športni klub. Sponzor se zaveže vložiti določena finančna sredstva v zameno za usluge drugega. Kako pa se sponzorstvo razlikuje od donatorstva?

Kaj velja za pravne osebe?

Pri donaciji donator od prejemnika donacije ne pričakuje nobene protiusluge. Praviloma so prejemniki donacij nepridobitne organizacije.

Donator lahko za dane donacije uveljavlja davčno olajšavo za znesek izplačil v denarju in v naravi v humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene. In sicer, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti.

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – plačevanje prispevkov, posebni davek in davčni odtegljaj

Maribor, 22.10.2018

Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Plačevanje prispevkov v povezavi z določbami uredbe (es) 883/2004

Posebnosti veljajo glede obveznosti plačevanja prispevkov v primerih, ko osebe, ki so slovenski davčni rezidenti, prejmejo dohodke iz drugega pogodbenega razmerja v tuji državi članici EU. Od teh dohodkov so lahko plačani davki in prispevki v tujini, kar osebe praviloma tudi navedejo v napovedi dohodkov davčnemu organu, in pri odmeri davka od teh dohodkov uveljavljajo znižanje davčne osnove zaradi plačanih prispevkov v tujini. V teh primerih je treba o obveznosti zavarovanja presojati tudi v skladu z Naslovom II Uredbe (ES) št. 883/2004. Na enaki podlagi se presoja obveznost zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter plačilo prispevkov po 17. in 55.a členu ZZVZZ.

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – prispevki za zdravstveno zavarovanje

Maribor, 22.10.2018

Prispevke za zdravstveno zavarovanje od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec.

1. Prispevek za poškodbe pri delu

V skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • oseba v okviru drugega pravnega razmerja opravlja delo oziroma storitev za plačilo,

  • plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, se na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino,

  • na podlagi tega dela oseba ni že zavarovana za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 16. členu, 18. členu ali na podlagi drugih točk 17. člena ZZVZZ (ker je bila z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C uvedena sprememba za zavarovance po 6. točki 17. člena ZZVZZ, se od uveljavitve ZUJF-C dalje, torej od 1. 2. 2015, prispevek plačuje tudi od dohodkov dijakov in študentov za opravljeno začasno in občasno delo preko pooblaščene organizacije, ki posreduje to delo v skladu s predpisi, ki urejajo to delo).

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Maribor, 22.10.2018

Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec.

1. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (18. člen ZPIZ-2)

V skladu z 18. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, se od 1. 1. 2014 dalje obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. Zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena in 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. V skladu s 6. členom
Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C, se od 1. 2. 2015 dalje obvezno zavarujejo tudi osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – izračun akontacije dohodnine

Maribor, 22.10.2018

Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 % (deseti odstavek 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki je plačnik davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (REK-2 obrazcu).

V skladu z 282. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, le-tega ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije dohodnine ne presega 20 eurov. Ne glede na oprostitev plačila akontacije dohodnine, se ti dohodki vštevajo v letno davčno osnovo.

Vir: Računovodstvo.net

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – davčna osnova

Maribor, 22.10.2018

Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov se v davčno osnovo dohodka vštevajo v celotnem znesku, in sicer ne glede na to, ali je delodajalec povračila stroškov izplačal prejemniku dohodka, ali pa je nudenje posameznih storitev (npr. nočitev, prevoz) plačal neposredno ponudniku storitev.

V skladu s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 in 289. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 lahko zavezanec, ki prejema dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitve. Ti stroški se zavezancu priznajo na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo – Uredba (več v pojasnilu na spletnih straneh FURS).

Vir: Računovodstvo.net

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more