Skip to main content Skip to search

Archives for Zaključni račun

Obdavčitev gospodarske družbe

Obdavčitev gospodarske družbe

Dobiček d.o.o. je obdavčen po stopnji 19%
Izplačilo dobička lastniku je obdavčeno po končni davčni stopnji: 25%


Predvidevamo, da bralec te vsebine ni računovodja, zato ne uporabljamo računovodskega žargona, ne dlakocepimo z definicijami in ne izpostavljamo mnogih računovodskih izjem ali posebnosti. Podjetniku ali podjetnici, ki nima ekonomskega predznanja, želimo na prijazen in preprost način posredovati nekaj znanja za osnovno razumevanje obdavčitve d.o.o.


Torej, povedali smo, da se s stopnjo 19% se obdavči dobiček.

Kaj pa je to dobiček in kako se izračuna?

Preprosta formula: PRIHODKI – ODHODKI = DOBIČEK

PRIHODKI: V podjetju poslujete! Najpogosteje to pomeni, da po opravljeni storitvi ali prodaji blaga izdajate račune. Seštevku vrednosti vseh izdanih računov (pa če so plačani ali ne) pravimo PRIHODKI.

(V prihodke vštevamo tudi subvencije ali dotacije, obresti posojenega denarja, dividende ipd. ampak to so že podrobnosti)


ODHODKI: Seveda ne moremo poslovati oziroma nekaj prodajati, ne da bi imeli pri tem tudi določene ODHODKE (bolje jih poznamo pod imenom STROŠKI, čeprav so le ti ožja opredelitev odhodkov). Plačali smo najemnino poslovnega prostora, internet, telefon, nakup materiala, izgradnjo spletne strani, svojo plačo in podobno. 

(V odhodke vštevamo tudi amortizacijo, plačilo kredita in obresti, oslabitev zalog in podobno, spet podrobnosti)


Torej, v zelo grobem rečeno: od seštevka vseh izdanih računov odštejemo stroške in dobimo okvirni dobiček. 


Prihodke in odhodke računovodja mesečno beleži (zveni enostavno, vendar verjemite, z noro slovensko zakonodajo to ni enostavno delo). Enkrat letno (najkasneje do 31.3. tekočega leta za predhodno leto) pripravi računovodja računovodsko informacijo o vašem poslovanju oziroma računovodske izkaze, med katere sodijo: bilanca stanja, izkaz poslovnega uspeha, izkaz vseobsegajočega donosa, denarni tok in bilančni dobiček. Iz izkaza poslovnega izida je razvidna razlika med prihodki in odhodki preteklega leta. Tej razliki pravimo letni DOBIČEK od katerega plačamo 19% davka. 


PRIHODKI – ODHODKI = DOBIČEK

Pripravljene računovodske izkaze, skupaj z davčnim obračunom, računovodja posreduje na AJPES in FURS. Iz davčnega obračuna je razviden dobiček, na katerega boste plačali 19% davek. Iz davčnega vidika se višini dobička, na katerega boste plačali davek, strokovno reče ‘obdavčljivi dohodek’ ali ‘davčna osnova’.

Dobiček lahko znižate z nekaterimi davčnimi olajšavami

Od vašega dobička oz. davčne osnove se bodo pred izračunom davka na dobiček odbile tudi nekatere davčne olajšave, ČE jih boste uveljavljali. Šele nato bo FURS preračunal po predpisani davčni stopnji, koliko davka morate plačati državi. 


(DOBIČEK – DAVČNE OLAJŠAVE = DAVČNA OSNOVA) * 19%


Izračunani davek na dobiček boste poravnali Finančni upravi 30 dni po prejetju odločbe o odmeri davka na dobiček.

Poleg davka na dobiček za izteklo leto bo finančna uprava izračunala tudi višino akontacij davka na dobiček za tekoče leto. To pomeni, da bo glede na dobiček, ki ste ga prijavili, izračunala mesečne ali trimesečne obroke davka na dobiček, ki ga boste v tekočem letu plačevali vnaprej. Plačali boste torej davek na dobiček za izteklo leto v celoti PLUS davek na dobiček za tekoče leto po obrokih vnaprej. Nad tem ni nihče navdušen.

Morda se vam zdi, da že kompliciramo, ampak v resnici je to komaj vrh ledene gore … pod katero se tukaj ne bomo spustili. 


Ob izteku tekočega poslovnega leta boste ponovno ugotavljali višino svojega dobička, za katerega ste z akontacijami že plačali davek – bodisi preveč bodisi premalo.

  • Če bo obdavčljivi dobiček v tekočem letu manjši kot v izteklem, vam bo Finančna uprava vrnila presežek obročno plačanega davka na dobiček in ponovno izračunala akontacije davka glede na novi (nižji) dobiček.
  • Če dobička v tekočem letu ne boste imeli, vam bo Finančna uprava vrnila akontacije davka in vam ne bo izračunala novih.  
  • Če bo obdavčljivi dobiček v tekočem letu višji kot v izteklem, boste doplačali razliko med dejanskim davkom na dobiček in že plačanim davkom.

Poglejmo še primer izračuna davka na dobiček


Preprost primer izračuna davka na dobiček, ko podjetje ne uveljavlja davčnih olajšav, ima 50.000,00 EUR prihodkov in 30.000,00 EUR odhodkov:

50.000,00 EUR prihodkov – 30.000,00 EUR odhodkov = 20.000,00 EUR dobička oz. obdavčljivega dohodka.

Izračun davka na dobiček: 20.000,00 EUR x 19% = 3.800,00 EUR davka na dobiček.

To pomeni, da podjetju ostane 16.200 EUR dobička po odbitku davka. To vsekakor ne pomeni, da ima dejansko toliko denarja na računu – o denarju na računu govori izkaz denarnega toka. Vendar vseeno predpostavimo, da ima nekaj denarja na računu in predpostavimo, da si ta denar (v našem primeru kar vseh 16.200,00 EUR) želi izplačati na svoj osebni račun.  

Izplačilo dobička lastniku je obdavčeno 25%

V zgoraj navedenem primeru, je po obdavčitvi podjetju ostalo 16.200,00 EUR dobička (20.000,00 EUR – 3.800,00 EUR).


V želji po dolgoročnem uspehu podjetja in rasti, je pametno ta dobiček obdržati v podjetju in ga vložiti v razvoj. V kolikor pa lastniki tega vseeno ne želijo, si lahko dobiček izplačajo na svoje osebne transakcijske račune, za kar morajo ponovno plačati 25% davek na izplačilo dobička (če to storijo takoj in ne v kasnejših letih). 


To pomeni, da bodo lastniki od 16.200,00 EUR plačali še dodatno 4.050,00 EUR davka in si na račun nakazali 12.150,00 EUR.

Vir: Zeus

Read more

 Davčne olajšave v letu 2018 – d.o.o., društvo

1. Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj

Delodajalci lahko, v skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), uveljavljajo davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Uveljavljajo lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. A največ do višine davčne osnove.

Zavezanec lahko v splošnem uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

Med notranjo raziskovalno-razvojno dejavnost spadajo stroški dela oseb, ki delajo na konkretnih raziskovalnih oziroma razvojnih projektih v podjetju, nakup raziskovalno-razvojne opreme, stroški materiala in storitev, stroški izobraževanja in stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine.

Vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije, pa spadajo med zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

Zavezanec za davek ne more uveljavljati olajšave za ta vlaganja v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva se uveljavljanje te olajšave izključuje z uveljavljanjem splošne investicijske davčne olajšave.

Read more

 Davčne olajšave v letu 2018 – samostojni podjetnik

1. Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj

Samostojni podjetniki lahko, v skladu z 61. členom Zakona o dohodnini (Zdoh-2), uveljavljajo davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Uveljavljajo lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. A največ do višine davčne osnove.

Zavezanec lahko v splošnem uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

Med notranjo raziskovalno-razvojno dejavnost spadajo stroški dela oseb, ki delajo na konkretnih raziskovalnih oziroma razvojnih projektih v podjetju, nakup raziskovalno-razvojne opreme, stroški materiala in storitev, stroški izobraževanja in stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine.

Vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije, pa spadajo med zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

Zavezanec za davek ne more uveljavljati olajšave za ta vlaganja v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva se uveljavljanje te olajšave izključuje z uveljavljanjem splošne investicijske davčne olajšave.

Read more

 Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD) – izračun in izplačilo akontacije davka

Maribor, 18.10.2018

Ena od pomembnih odločitev oseb z dejavnostjo je, kako bodo ugotavljale davčno osnovo. To odločitev morajo sprejeti že ob registraciji ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oziroma v primarni register. Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom.

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed dveh načinov:

Read more

 Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD) – ugotavljanje davčne osnove

Maribor, 18.10.2018

Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom v okviru davčnega obračuna. Le-ta pa mora biti oddan do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Sprememba se opravi z označitvijo posebnega polja pod VII. točko obrazca za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

1. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz dohodninske lestvice, podjetnik pa lahko upošteva tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšavi lahko upošteva pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Pri podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki (stroški).

Podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.

OBDAVČITEV:

Če znaša neto letna davčna osnova v evrih

Znaša dohodnina v evrih

do 8.021,34

16,00%

8.021,34 – 20.400,00

1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

20.400,00 – 48.000,00

4.625,65 + 34 % nad 20.400,00

48.000,00 – 70.907,20

14.009,65 + 39 % nad 48.000,00

nad 70.907,20

22.943,46 + 50 % nad 70.907,20

2. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove. Podjetniku ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih ima pri poslovanju.

Podjetnik, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti. To stori hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Ponavadi podjetnik to opravi na VEM točki hkrati z ustanovitvijo podjetja.

Podjetnik, ki pa že opravlja dejavnost, lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pod naslednjimi pogoji:

  • če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi davčnemu organu in

  • če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 50.000 evrov (oz. 100.000 evrov, a le, če so zavezanci oziroma pri njih zaposlene osebe zavarovane za polni delovni čas najmanj 5 mesecev).

Podjetnik ugotovi davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odšteje normirane odhode v višini 80 % ustvarjenih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek.

PRIMER OBDAVČITVE:

Predvideni prihodki: 20.000 eur / na leto

Normirani stroški (80 %): 16.000 eur (20.000 eur x 80 %)

Osnova za izračun akontacije: 4.000 eur (20.000 eur – 16.000 eur)

Davčna stopnja: 20 %

Akontacija dohodnine: 800 eur (4.000 eur x 20 %)

Mesečni obrok akontacije dohodnine: 66,66 eur (800 eur / 12 mesecev)

Podjetnik, ki računa davčno osnovo z upoštevanjem normiranih dohodkov, pri izračunu dohodnine ne more uveljavljati davčnih olajšav.

Vir: Mladipodjetnik.si

Za pomoč pri pripravi in oddaji zaključnega računa smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD)

Maribor, 18.10.2018

Za dohodek iz dejavnosti štejemo dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oziroma samostojno (zavezanci opravljajo dejavnost za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za obveznosti iz naslova opravljanje dejavnosti jamčijo z vsem svojim premoženjem).

Read more

 Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) – davčne olajšave

Maribor, 18.10.2018

Zmanjšanje davčne osnove za uveljavljanje davčnih olajšav je možno za naslednje namene:

  • za vlaganja v raziskave in razvoj

  • za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva

  • za zaposlovanje

  • za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

  • za donacije,

  • za zaposlovanje in za investiranje v določenih regijah.

Read more

 Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) – plačevanje in akontiranje davka

Maribor, 18.10.2018

Akontacija davka je enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje.

Plačevanje davka

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa obveznost medletnega akontiranja davka za DDPO. Na podlagi obračuna se najprej ugotovi razlika med vplačanimi akontacijami v preteklem davčnem obdobju in dejanska davčna obveznost. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, manjši od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, mora zavezanec razliko med plačanimi akontacijami in izračunanim davkom plačati v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, večji od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, davčni organ zavezancu vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.

Read more

Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO)

Maribor, 18.10.2018

Davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO), ki ga sistemsko ureja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), je temeljni davek na področju neposrednega obdavčenja dohodkov pravnih oseb. Zavezanci po ZDDPO-2 so vse pravne osebe, tako domačega kot tujega prava, razen Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti. Zavezanci za obračunavanje davka so tudi zavezanci, ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, za katere zakon sicer določa oprostitev davka v delu nepridobitne dejavnosti.

Davčni obračun morajo predložiti naslednje osebe:

  • zavezanec rezident in nerezident od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji,

  • zavezanci, oproščeni davka, če so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ipd.) in

  • zavezanci, ki plačujejo davek po posebni stopnji 0% (investicijski in pokojninski skladi, zavarovalnice, družbe tveganega kapitala).

Read more

 Letna poročila gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov

Maribor, 18.10.2018

Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) morajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki enkrat letno sestaviti letno poročilo, katerega obseg in vsebina sta odvisna od njihove velikosti. Podatki za razvrstitev v velikostni razred so število zaposlenih, prihodki od prodaje in vrednost aktive.

Letna poročila so javno objavljena na spletni strani AJPESa.

Računovodsko poročilo sestavljajo:

  • računovodski izkazi, kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in priloga s pojasnili,

  • poslovno poročilo.

Read more