Maribor, 07.02.2019

Prenos lanskega dopusta je pogosta težava delodajalcev. Delavci namreč pogosto prenesejo precej lanskega dopusta v naslednje leto, kar posledično, skupaj z novim dopustom, pomeni dolgotrajno odsotnost z delovnega mesta. Vse to seveda negativno vpliva na delovni proces, pa tudi na medsebojne odnose v podjetju.

Prenos lanskega dopusta je omejen že po samem Zakonu o delovnih razmerjih.

Že sam ZDR-1 določa v 162. členu, da je delavec dolžan do konca koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta. Delavec tako že po samem zakonu ne sme prenesti celotnega dopusta v naslednje koledarsko leto. Preostanek letnega dopusta lahko, tako določa ZDR-1, v dogovoru z delodajalcem, izrabi do 30. junija naslednjega leta. Potreben je torej dogovor z delodajalcem, da se dopust prenese v naslednje leto. Zakon tudi izrecno nalaga delodajalcu, da je delavcu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Namen letnega dopusta je tako nedvomno v njegovi izrabi, kolikor se le da, v tekočem koledarskem letu, torej v letu, za katero je bil delavcu odmerjen. Izjema so seveda daljše odsotnosti delavca.

Prenos lanskega dopusta se lahko še dodatno omeji s pravilnikom.

Maribor, 12.12.2018

Ker se bliža konec leta, veliko podjetij razmišlja o izplačilu božičnice, oz. o izplačilu dodatka za poslovno uspešnost.

Podlago za izplačilo najdemo v 2. točki 126. členu ZDR-1, ki pravi:

(2) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo (KP) ali pogodbo o zaposlitvi.

KP za obrt in podjetništvo o poslovni uspešnosti govori v 7. točki 58. člena:

(7) Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki po posameznih vrstah, del plače na podlagi delovne uspešnosti in del plače iz naslova poslovne uspešnosti, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo na podjetniški ravni, splošnim aktom delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi.

Maribor, 05.12.2018

Predpisi v javni obravnavi

Maribor, 05.12.2018

Pravilnik o računovodstvu je splošni akt podjetja, s katerim pravne osebe podrobneje uredijo način sestavljanja knjigovodskih listin, vrst, vsebino in obliko knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovo hranjenje. Prav tako s Pravilnikom o računovodstvu pravne osebe uredijo naloge in organizacijo računovodstva. Z njim uredijo tudi pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi. Te morajo biti v skladu z Zakonom o računovodstvu, Zakonom o finančnem poslovanju podjetij, Zakonom o gospodarskih družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Predvsem slednji družbam nalagajo, da svojo izbiro zapišejo v notranjem predpisu oziroma aktu, ki ga imenujemo Pravilnik o računovodstvu. Vendar pa mora vsaka družba, glede na statusno obliko družbe, obvezno upoštevati tudi posamezne zakone, ki opredeljujejo status določene družbe (Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o zadrugah, Obrtni zakon, …).

Maribor, 22.11.2018

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) predvideva ukinitev izjave iz 45. člena ZDDV-1. Davčni zavezanci bodo s 1.1.2019 dolžni, v kolikor bodo spremembe sprejete, na zahtevo davčnega organa dokazati obstoj predhodnega dogovora o obdavčitvi transakcije v zvezi z nepremičninami.

Skladno z 44. členom ZDDV-1 so oproščene naslednje transakcije z nepremičninami:

1. najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, dajanje v najem garaž in površin za parkiranje vozil, dajanje v najem trajno instalirane opreme in strojev ter najem sefov;

2. dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve (“stare” nepremičnine);

3. dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč.

Maribor, 07.11.2018

Kot zastopnika socialnih podjetij v Svetu RS za socialno ekonomijo sta dne, 25.10.2018, člana upravnega odbora Združenja Socialna ekonomija prejela Predlog Pravilnika o spremljanju poslovanja socialnih podjetij – javna obravnava.

Vabimo socialna podjetja k oddaji komentarjev na predlog pravilnika: Pravilnik so.p. in Obrazec za poročanje so.p.

Prosimo, da svoje komentarje najkasneje do 20.11.2018 pošljete na sandra.kosar@socialnaekonomija.si

Združenje Socialna ekonomija Slovenije bo vaše predloge zbralo in jih posredovalo pristojnim službam.

Vir: Socialna ekonomija Slovenije

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Maribor, 08.10.2018

Vlada je na svoji 3. redni seji, ki je potekala 4. oktobra 2018, potrdila predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost in predlog novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

S predlogoma se v slovensko zakonodajo prenašajo evropske direktive, ki smo jih dolžni prenesti do konca letošnjega leta.

Predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost v slovenski pravni red prenaša določbe evropske direktive 2016/1065 o spremembi direktive 2006/112/ES glede obravnave kuponov ter del določb direktive 2017/2455, ki spreminja direktivo 2006/112/ES in direktivo 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo.

Maribor, 05.10.2018

Predpisi v javni obravnavi

Maribor, 02.10.2018

Varnost in zdravje pri delu – obveznosti samozaposlenih oseb, ki niso delodajalci

Samozaposlena oseba je v skladu s 55. členom ZVZD-1 odgovorna za svojo varnost in zdravje ter tudi za varstvo in zdravje pri delu drugih oseb, na katere lahko vpliva s svojimi dejanji ali opustitvami pri izvajanju delovnega procesa. Zahteve, vezane na varstvo in zdravje pri delu, ki jih mora samozaposlena oseba izvajati (56. do 60. člen ZVZD-1) se izražajo tudi v dolžnosti, da samozaposlena oseba lahko sama ugotavlja morebitna tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, jih oceni ter posledično v primeru potrebe po izvajanju konkretnih ukrepov za preprečevanje takšnih tveganj te ukrepe opredeli v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Izjavo o varnosti z oceno tveganja lahko samozaposlena oseba izdela sama. Paziti pa je treba, da se morebitne nevarnosti in tveganja ter sprejemljivost ocenjenega tveganja ugotavljajo strokovno ter da se strokovno opredelijo tudi ukrepi. V kolikor tega samozaposlena oseba ni zmožna zagotoviti sama, je smiselno, da to uredi z zunanjo strokovno osebo.

Zakon nikjer izrecno ne omenja usposabljanja za varstvo pri delu ali zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov samozaposlenih oseb, zato po mnenju Inšpektorata RS za delo tega samozaposlenim osebam ni potrebno izvajati.

Maribor, 02.10.2018

Leta 2017 je bil sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki med drugim uvaja novost za vse poslovne subjekte, ki prodajajo tobačne izdelke.

Vsi poslovni subjekti (s.p. in vse druge pravne osebe), ki v okviru svoje dejavnosti prodajajo tobak, tobačne in povezane izdelke morajo pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov. Dovoljenje je treba pridobiti za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za prodajo tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov.