Maribor, 02.10.2018

Spoznajte skrivnosti pravilnega izpolnjevanja potnih nalogov

V nadaljevanju vam pojasnjujemo osnovne pravilnosti:

Obračun potnih stroškov

Obračun potnih stroškov je potrebno izpolniti tako, da predstavlja verodostojno knjigovodsko listino. Obračun potnih stroškov je potrebno izdelati za vsako službeno pot posebej ali izdelati mesečni obračun potnih stroškov.

Zakon o delovnih razmerjih v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti med drugimi tudi povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

Izpolnjen potni nalog in k obračunu potnih stroškov priloženi računi v zvezi s prevozom in prenočevanjem so po 5. in 6. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pogoj za neobdavčeno povračilo potnih stroškov prevoza in prenočevanja na službenem potovanju. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

Po vrnitvi s službenega potovanja je treba v čim krajšem času (na primer v dveh delovnih dneh) izpolniti (pisno ali elektronsko) obračun potnih stroškov in ga predložiti svojemu nadrejenemu ali računovodstvu. Priporočljivo je, da je rok predložitve obračuna določen v internem pravilniku o službenih potovanjih. Obračun stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, se po določilih 20. člena Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino predloži nadrejenemu naslednji dan po končanem službenem potovanju, najpozneje pa v 7 dneh po končanem potovanju. Nadrejeni je dolžan celotno dokumentacijo ter morebitni ostanek sredstev predložiti računovodstvu v roku 7 dni po prejemu obračunov.

Obračun mesečnih potnih stroškov je potrebno sestaviti kot en obračun potnih stroškov za vse službene poti za cel mesec. Rok predložitve tega obračuna nadrejenemu ali računovodstvu je priporočljivo določiti v internem pravilniku o službenih potovanjih. Daljšega obdobja sestavitve obračuna potnih stroškov od enega meseca se ne priporoča.

Obračun potnih stroškov v pisni obliki se lahko sestavi na isti strani lista kot potni nalog (na primer: potni nalog je na zgornji polovici, obračun potnih stroškov pa na spodnji polovici lista). Obračun potnih stroškov se lahko sestavi tudi na hrbtni strani potnega naloga ali pa na posebnem listu in se priloži k potnemu nalogu. Če se sestavlja mesečni obračun potnih stroškov, ga je potrebno po preteku meseca priložiti k potnim nalogom, izdanim za ta mesec. Obračun potnih stroškov se lahko sestavi tudi v elektronski obliki.

Maribor, 02.10.2018

Varnost in zdravje pri delu

Kdaj potrebujemo usposabljanje za varnost pri delu:

• Ob sklenitvi delovnega razmerja.
• Ob prerazporeditvi na drugo delovno mesto.
• Ob uvedbi novih tehnologij.
• Ob uvedbi novih delovnih sredstev.
• Ob spremembi vseh drugih dejavnikov, ki lahko povzročijo spremembo za varnost pri delu.

Več informacij o varnosti pri delu

Za delo na delovnih na delovnih mestih, kjer je možnost so poškodbe pri delu in verjetnost za zdravstvene okvare pogostejše mora delodajalec določiti obvezne preizkuse usposobljenosti za varno delo. Določitev se običajno zapiše v oceni tveganja (pripravi izvajalec Izjave o varnosti z oceno tveganja). Preverjanje znanja se mora izvajati v obdobju, ki je krajše od dveh let. Usposobiti je potrebno vse delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu, tudi tiste, ki delajo preko agencij za zaposlovanje, študentskih servisov, pogodb za določen čas ipd.

PERIODIČNE PREISKAVE DELOVNEGA OKOLJA IN PERIODIČNI PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME

Delodajalec je za ustrezno varnost pri delu dolžan zagotavljati periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme. Čas med posameznimi pregledi ne sme biti daljši od treh let.

Pod pregled delovne opreme spada vsa oprema, ki je priključena na energetski vir in hkrati ni ročno orodje.

Maribor, 01.10.2018

Le obrtno dovoljenje daje pravico do opravljanja določene obrtne dejavnosti. Poleg tega se mora obrtnik vpisati tudi v obrtni register.

Obrtni zakon določa, kdaj je potrebno za določeno obrtno dejavnost pridobiti obrtno dovoljenje in kakšni so ostali pogoji.

Kdo mora pridobiti obrtno dovoljenje?

Družba, ki ima registrirano obrtno dejavnost, določeno v Uredbi o obrtnih dejavnostih ter izpolnjuje pogoje, ki so določeni v Obrtnem zakonu.

Maribor, 01.10.2018

Ustanovitev s.p. – obrtno dovoljenje

Za opravljanje nekaterih dejavnosti potrebujete obrtno dovoljenje Obrtne zbornice Slovenije, za pridobitev obrtnega dovoljenja pa, glede na dejavnost, specifično izobrazbo. Obrtne dejavnosti določa Uredba o obrtnih dejavnostih, ki je bila nazadnje spremenjena leta 2013.

Med v zadnjih letih zelo popularne dejavnosti, za katere je med drugimi potrebno imeti obrtno dovoljenje, sodi proizvodnja kruha, svežega peciva, slaščic ter piškotov, frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost ter nega telesa s tetoviranjem. Na seznamu dejavnosti, za katere se zahteva pridobitev obrtnega dovoljenja, je tudi gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, izdelovanje fasad, betoniranje, gradnja temeljev in nenazadnje tudi specializirano čiščenje stavb. Za te in druge dejavnosti iz uredbe mora posameznik, ki želi to dejavnost opravljati, pri Obrtni zbornici Slovenije zaprositi za obrtno dovoljenje. Dobi ga lahko samo, če ima ustrezno srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri ali opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja lahko zastopnik družbe vloži šele po tem, ko že odpre podjetje ali registrira opravljanje dejavnosti.

Maribor, 28.09.2018

Ekonomsko odvisna oseba

Status ekonomsko odvisne osebe je uredil Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zato, ker so samozaposlene osebe, ki najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika, zaradi svoje ekonomske odvisnosti potrebne zaščite, pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo (IRSD).

Obveznosti ekonomsko odvisne osebe

Ekonomsko odvisnim osebam se priznava določen obseg delovnopravnega varstva, te osebe pa so za to upravičenost po zaključku koledarskega ali poslovnega leta dolžne obvestiti naročnika, od katerega so ekonomsko odvisne, o pogojih, pod katerimi delujejo, in sicer tako, da naročniku posredujejo vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

Maribor, 28.09.2018

Posebne oblike zaposlitve – samozaposlitev – s.p.

Odločili ste se za ustanovitev s.p., saj želite na svoje, uresničiti svojo podjetniško idejo in se preizkusiti pri poslovanju kot samostojni podjetnik.

Pred registracijo s.p.:

• Pridobite informacije o podjetništvu na brezplačnih in plačljivih izobraževanjih.

• Preglejte zakonodajo (predvsem preberite Zakon o gospodarskih družbah in tiste zakone, ki opredeljujejo vašo dejavnost).

• Odločite se za podjetniško svetovanje.

• Preverite ali so na voljo evropska sredstva ali ugodni krediti za podjetja.

• Preverite, ali ustrezate pogojem za oprostitev polovice prispevkov delodajalca v prvem letu poslovanja in 30 odstotkov prispevkov delodajalca v drugem letu poslovanja.

• Pokličite VEM točko in se naročite za registracijo s.p.

Maribor, 28.09.2018

Pogodba za delo na podlagi civilnega prava – avtorska pogodba

Avtorska pogodba se lahko, podobno kot podjemna pogodba, sklene za občasna in kratkotrajna dela. Avtorska pogodba je urejena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASO), v njem pa ni natančno opredeljeno, kako dolgo se lahko opravlja delo prek tovrstne pogodbe.

Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku. Ta pa se zaveže, da bo avtorju za to plačal honorar. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti.

Avtorska pogodba omogoča dodatna dela zaposlenim, prav tako pa je primerna za študente in brezposelne.

Maribor, 28.09.2018

Pogodba za delo na podlagi civilnega prava – podjemna pogodba

Podjemna pogodba v praksi zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Sklenjena je za občasna in časovno omejena dela. 

Podjemna pogodba, ki je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), se sklene med podjemnikom (pogodbeni delavec) in naročnikom (delodajalec). Podjemnik se zaveže, da bo določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa ga bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal.

Obseg del, ki se lahko izvajajo na podlagi podjemne pogodbe je zelo širok. Gre tako za umsko kot tudi fizično delo. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela. Zato je kdaj bolj smiselno skleniti avtorsko pogodbo. Kdaj torej pride v poštev podjemna pogodba in kdaj avtorska, vam lahko na podlagi vašega konkretnega primera svetujejo pravni strokovnjaki.

Predmet podjemne pogodbe je sicer najpogosteje izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev) oziroma popravilo stvari (obrtniške storitve).

Maribor, 28.09.2018

Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je veljavna, če delodajalec o nameravanem organiziranju dela pred nastopom dela obvesti inšpektorat za delo. Tako določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 68. členu.

Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.