V ZSSS so v začetku tedna pozvali delodajalce, naj v skladu z določili zagotovijo izplačilo dela plače iz naslova uspešnosti poslovanj, tj. trinajsto plačo, najkasneje decembra pa tudi izplačilo božičnice v vseh primerih, kjer tako določeno s kolektivno pogodbo ali posebnim dogovorom.
Obstajata najmanj dve vrsti izplačil, ki jih delodajalci v novembru in decembru lahko izplačajo delavcem. Gre za plačilo iz naslova poslovne uspešnosti podjetja in se izplača, če podjetje uspešno posluje in realizira zastavljene cilje oziroma nagrajevanje delavcev, ki so prispevali k dobremu poslovanju. S tem dvigne njihovo motivacijo in pripadnost podjetju.
Trinajsta plača šteje med nagrade, katerih izplačevanje je bilo vnaprej dogovorjeno v kolektivnih pogodbah oziroma aktih in jo je zato mogoče šteti za sestavni del plače. Božičnica se šteje med druge nagrade, ki se lahko izplačajo konec leta. Izplačana je lahko kot plača ali kot drugi prejemek iz delovnega razmerja, če to omogočajo poslovni rezultati in je to dogovorjeno v pogodbah.
Zakon določa tudi, da mora biti plača vedno v denarni obliki, zato mora biti tudi del plače za poslovno uspešnost izplačan v denarju. Božičnica in trinajsta plača sta obe obremenjeni z dohodnino in prispevki za socialno varnost, od 1. januarja lani pa se obe štejeta tudi v pokojninsko osnovo.
Pogosta praksa delodajalcev je, da konec leta božičnico izplačajo kot poračun povračil stroškov prehrane med delom. Povračilo stroškov prehrane med delom je oproščeno plačila dohodnine do višine, predpisane z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba) – v l. 2012 je bil ta znesek 6,12 EUR.
Delodajalci, ki med letom izplačujejo nižji znesek povračil, zato konec leta izplačajo razliko do najvišjega zneska neobdavčenih povračil za celotno leto. S tem dosežejo neobdavčeno izplačilo razlike do najvišjih zneskov povračil stroškov prehrane med delom, pri čemer pa gre v resnici za izplačilo nagrade ob koncu leta. Vendar je v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora to lahko sporno. Predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, je treba namreč vrednotiti po njihovi gospodarski (ekonomski) vsebini.
V kolikor DURS oceni, da pri letnem poračunu povračil stroškov prehrane po ekonomski vsebini ne gre za povračilo stroškov za prehrano med delom, temveč za drug prejemek iz delovnega razmerja (npr. božičnica, novoletna nagrada), je treba od tega prejemka v celoti obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter obvezne prispevke za socialno varnost.
Enako velja tudi za primere, ko delodajalci izplačajo ob koncu leta božičnico kot poračun regresa do zneska, od katerega ni treba obračunati in plačati prispevkov za socialno varnost.