Podjetje namerava konec leta svojim zaposlenim izplačati božičnico. Kakšna je obdavčitev božičnice?

Izplačilo božičnice ob koncu leta postaja vse pogostejša praksa v Sloveniji. Božičnica se lahko izplača kot:

• del plače za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno s Kolektivno pogodbo dejavnosti ali s pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru se lahko izplača le v denarju; ali kot
• druga vrsta plačil na podlagi sklepa poslovodstva. V tem primeru se lahko izplača bodisi v denarju bodisi v naravi.

Božičnica se za davčne namene obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja. Ne glede na to, ali gre za del plače za poslovno uspešnost ali za drugo vrsto plačil, je treba od izplačane božičnice obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnosti. Od 1.1.2013 dalje se plačani prispevki v obeh primerih vštevajo v pokojninsko osnovo delavca.

Pri izračunu akontacije dohodnine od izplačane božičnice je treba razlikovati naslednje situacije (akontacija se v vsakem izmed primerov izračuna nekoliko drugače):

• Božičnica predstavlja plačilo za več mesecev skupaj: Akontacija se izračuna od celotnega izplačila božičnice po povprečni stopnji dohodnine od enomesečnega dohodka. Za ugotovitev povprečne stopnje dohodnine od enomesečnega dohodka se prejeta božičnica razdeli na toliko enakih delov, na kolikor mesecev se nanaša, vendar ne več kot na 12 mesecev (pravna podlaga je 5. odst. 127. člena Zdoh-2).

• Božičnica predstavlja del plače za december in je izplačana hkrati s plačo za december: Akontacija se izračuna tako, da se uporabita stopnja dohodnine in veljavna lestvica za davčno leto, preračunana na 1/12 leta. Pri  tem se upoštevajo tudi davčne olajšave, v kolikor božičnico izplača glavni delodajalec (pravna podlaga sta 2. in 3. odst. 127. člena ZDoh-2).

• Božičnica predstavlja del plače za december vendar je izplačana ločeno od plače za december: Ob izplačilu božičnice se ugotovi višina skupnega dohodka v mesecu decembru ter izvrši izračun akontacije dohodnine in poračun že plačane akontacije dohodnine od izplačane plače za december (pravna podlaga je 4. odst. 127. člena ZDoh-2).

Pogosta praksa delodajalcev je, da konec leta božičnico izplačajo kot poračun povračil stroškov prehrane med delom. Povračilo stroškov prehrane med delom je oproščeno plačila dohodnine do višine, predpisane z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uredba) – v l. 2012 je bil ta znesek 6,12 EUR.

Delodajalci, ki med letom izplačujejo nižji znesek povračil, zato konec leta izplačajo razliko do najvišjega zneska neobdavčenih povračil za celotno leto. S tem dosežejo neobdavčeno izplačilo razlike do najvišjih zneskov povračil stroškov prehrane med delom, pri čemer pa gre v resnici za izplačilo nagrade ob koncu leta. Vendar je v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora to lahko sporno. Predmet obdavčitve in okoliščine ter dejstva, ki so bistveni za obdavčenje, je treba namreč vrednotiti po njihovi gospodarski (ekonomski) vsebini.

V kolikor DURS oceni, da pri letnem poračunu povračil stroškov prehrane po ekonomski vsebini ne gre za povračilo stroškov za prehrano med delom, temveč za drug prejemek iz delovnega razmerja (npr. božičnica, novoletna nagrada), je treba od tega prejemka v celoti obračunati in plačati akontacijo dohodnine ter obvezne prispevke za socialno varnost.

Enako velja tudi za primere, ko delodajalci izplačajo ob koncu leta božičnico kot poračun regresa do zneska, od katerega ni treba obračunati in plačati prispevkov za socialno varnost.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse ne odgovarjamo za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Vir:Mladi podjetnik