http://www.ius-software.si/Novice/prikaz_Komentar.asp?id=31764

http://www.revijakapital.com/dfs/clanki.php?idclanka=105

Na obdavčitev darila po ZDoh-21 vplivajo njegova vrednost ter razmerja med izplačevalcem in prejemnikom darila (boniteta ali drug dohodek). Obdavčeno darilo v skladu z Doh2 pa je lahko “davčno priznani strošek”, ali pa tudi ne. JANA GALIČ davčna svetovalka z licenco DSSS

 Še malo in mesec december bo tu. Čas novoletnih zabav, raznih pogostitev, velikih in majhnih daril. Podjetja obdarujejo svoje zaposlene, njihove družinske člane, lastnike, poslovne partnerje … , organizirajo razne zabave, pogostitve, ob tem pa se srečujejo s problematiko obdavčitve le-teh. O obdavčitvi daril je bilo pred časom že nekaj “napisanega” v članku o bonitetah, vendar si zaradi časovne aktualnosti teme in mnogih vprašanj iz prakse v nadaljevanju s pomočjo primerov ponovno osvežimo svoje znanje o obdavčitvi daril in drugih ugodnosti (pogostitve) v skladu z ZDoh2 (darilo podari pravna oseba fizični osebi). In ker podjetjem v zvezi z obdarovanjem in organiziranjempogostitev oziroma zabav nastajajo določeni stroški, je prav, da se posvetimo tudi problematiki davčnega priznavanja le- teh v skladu z ZDDPO-22.Darila so po ZDoh-2 opredeljena kot drugi dohodek ter kot boniteta (dohodek iz zaposlitve). V samemzakonu pa definicije “darila” ne zasledimo. Največkrat so darila dana v naravi, zato jim moramo za namene obdavč itve določiti vrednost. Vrednost darila se v skladu z ZDoh-2 določi na podlagi primerljive tržne cene, če to ni mogoče, pa na podlagi stroška, ki je podjetju/darovalcu nastal z zagotovitvijo le-tega. V nadaljevanju si oglejmo najpogostejš e primere obdavčitve danih daril in pogostitev po prejemnikih ter davčno priznavanje ob tem nastalih stroškov v skladu z ZDDPO-2.

1. Družba SONČEK, d.o.o., podari darilo svojemu zaposlenemu (dohodek iz zaposlitve). Takšno darilo je v skladu s 7. točko 1. odstavka 39. člena3 ZDoh-2 opredeljeno kot boniteta4, kar pomeni, da se vrednost darila obdavči skupaj z dohodkom iz delovnega razmerja. Ob obračunu akontacije dohodnine ne smemo pozabiti na obračun prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje (22,1%in 16,1%), vrednost darila pa ne podleže obračunu davka na izplačane plače.V primeru, da vrednost darila, ki ga družba podari svojemu zaposlenemu, skupaj z vrednostjo vseh drugih danih bonitet zaposlenemu v obdobju enega meseca ne preseže višine 13 EUR, ter takšna obdaritev ni redna ali pogosta (kaj natančno pomeni redno ali pogosto zakon ne definira), je leto v skladu s 5. odstavkom 39. člena ZDoh-2 izvzeto iz obdavčitve. Navedena določba velja le za dohodke iz delovnega razmerja. Vendar, pozor! V primeru, da vrednost darila skupaj z vrednostjo vseh drugih danih bonitet zaposlenemu v obdobju enegameseca preseže višino 13 EUR , vrednost takega darila v celoti zapade pod obdavčitev. Primer: Predpostavimo, da je Luka od svojega delodajalca v mesecu decembru prejel darilo v vrednosti 50 EUR (edina boniteta), je le-to obdavčeno v višini celotne vrednosti (50 EUR) in ne le za vrednost, ki presega 13 EUR, v našem primeru 37 EUR. Strošek danega darila zaposlenemu je v skladu z 2. točko 2. odstavka 30. člena5 ZDDPO-2 davčno priznan le v primeru, ko je le-to obdavčeno po zakonu, ki ureja dohodnino. V primeru, da dano darilo ni obdavčeno po ZDoh-2 (vrednost darila in vseh drugih danih oziroma prejetih bonitet v mesecu ne presega 13 EUR – ni obdavč itve), je strošek takšnega danega darila davčno nepriznan.

2. Družba SONČEK, d.o.o., organizira novoletno zabavo, na katero so povabljeni vsi zaposleni in upokojenci, študentje, ki delajo preko študentske napotnice, zunanji sodelavci, ki sodelujejo z družbo na podlagi avtorske pogodbe in podjemne pogodbe (dohodek iz zaposlitve).Navedena ugodnost v skladu s 1. točko 3. odstavka 39. člena ZDoh-26 ne šteje za boniteto, iz česar sledi, da ni osnove za obdavč itev po ZDoh-2, kar sočasno pomeni, da stroški takšne pogostitve niso davčno priznani.

3. Družba SONČEK, d.o.o., v mesecu decembru obdari otroke svojih zaposlenih (dohodek iz zaposlitve; dohodek iz delovnega razmerja). V primeru, da darilo prejmejo otroci zaposlenih, katerih starost ne presega meje 15 let , samo darilo pa ne presega vrednosti 42 EUR (4. odstavek 39. člena ZDoh-2), je le-to neobdavčeno, strošek takšnega darila pa v skladu s 3. točko 1. odstavka 30, člena ZDDPO2 davčno nepriznan. V primeru, da darilo otrokom zaposlenih presega 42 EUR, oziroma, da je obdarovani otrok starejši od 15 let, se takšno darilo prepozna kot boniteta zaposlenega – starša, kar pomeni, da se vrednost darila obdavči skupaj z njegovim dohodkom iz delovnega razmerja.

4. Družba SONČEK, d.o.o., podari darilo članom nadzornega sveta ter zunanjim sodelavcem, s katerimi sodeluje na osnovi avtorske ali podjemne pogodbe (dohodek iz zaposlitve; dohodek iz drugega pogodbenega razmerja). Tudi v temprimeru prejeto darilo predstavlja boniteto (enako kot v primeru št. 1), njegovo vrednost pa je ne glede na višino (5. odst. 39. člena ZDoh-2) potrebno vključiti v osnovo za obdavčitev dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja. Akontacija dohodnine se računa od 90 % osnove po stopnji 25 %. Primer: Predavatelju pripada po avtorski pogodbi za izvedbo predavanja 500 EUR, družba pamu podari še darilo (aktovka) v vrednosti 150 EUR. V primeru, da tako izračunana akontacija dohodnine ne preseže 20 EUR, se akontacija dohodnine v skladu z 282. členomZDavP-2 ne odtegne in ne plača (navedeno ne velja za dohodke iz delovnega razmerja ter za dohodke iz dejavnosti). Strošek danega darila je v navedenem primeru davčno priznan, saj je vrednost darila vedno obdavčena po ZDoh-2, kar je v skladu z 2. točko 2. odstavka 30. člena ZDDPO-2.

5. Družba SONČEK, d.o.o., podari darilo lastniku (ali njegovemu družinskemu članu), ki je samo lastnik 20 % deleža podjetja; v družbi ni zaposlen, oziroma, darilo mu je dano na osnovi lastniškega deleža in ne iz naslova dohodka iz zaposlitveni (drugi dohodki). Takšno darilo se po 1. 1. 2007 v skladu z 10. odstavkom 3. točke 105. člena ZDoh-2 uvršča med druge dohodke. (10. odstavek, 3. točke 105. člena) vsako nadomestilo, ki ga imetnik deleža prejme na podlagi lastniškega deleža iz 90. člena tega zakona v plačniku, ki ne predstavlja zmanjšanja njegovega lastniš kega deleža; za nadomestilo se šteje vsak proizvod, storitev ali druga ugodnost, ki jo imetniku deleža ali njegovemu družinskemu članu, na podlagi lastniškega deleža, zagotovi plačnik ali povezana oseba (po tem zakonu ali zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb) plačnika, ki se ne šteje za dohodek po III.6.27. poglavju tega zakona; Davčna osnova za druge dohodke je doseženi dohodek, stopnja obdavčitve je 25 %. V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 EUR, oziroma če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnemletu od istega darovalca, ne presega 84 EUR8 (opozarjam, da navedeno velja le za darila, ki izvirajo iz naslova drugih dohodkov, in ne tudi za darila, ki izvirajo iz naslova dohodkov iz zaposlitve). Tudi v navedenemprimeru velja 282. člen ZDavP2, da se akontacija dohodnine ne odtegne in ne plača, če izračunana akontacija dohodnine ne preseže 20 EUR. V primeru, da darilo podarimo lastniku 50%deleža v podjetju, se takšno darilo v skladu s 4. odstavkom 90. člena. ZDoh-2 in v povezavi s 74. členomZDDPO2 obdavči kot dividenda. V navedenem primeru se dohodnina izračuna in plača po stopnji 20 % ter se šteje za dokončni davek (ceduralna obdavčitev). Stroški darila iz primera št. 5 so vedno davčno nepriznani (ne glede, ali je darilo obdavč eno po ZDoh-2 ali ne), saj je takšno darilo opredeljeno kot drugi dohodek, ZDDPO-2 pa v 2. točki 3. odstavka 30. člena šteje za davčno priznane le stroške, ki so nastali zaradi zagotavljanja bonitet in drugih izplač il v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavč eni po zakonu, ki ureja dohodnino.

6. Družba SONČEK, d.o.o., podari darilo drugi fizični osebi ali poslovnemu partnerju (drugi dohodki). Darilo iz primera št. 6 se v skladu z 2. točko 3. odstavka 105. člena ZDoh-2 obravnava kot drugi dohodek . To pomeni: _ da je davčna osnova enaka doseženemu dohodku, _ stopnja obdavčitve je enaka 25 %, V davčno osnovo se ne všteva posameznega darila, če njegova vrednost ne presega 42 EUR, oziroma, če skupna vrednost vseh daril, prejetih v davčnemletu od istega darovalca, ne presega 84 EUR. V skladu z 282. členom ZDavP-2 akontacije obračunane dohodnine ni potrebno odtegniti in ne plačati, če le-ta ne presež e vrednosti 20 EUR. Stroški darila iz primera št. 6 (druge fizične osebe brez poslovnih partnerjev) so enako kot stroški darila iz primera št. 5 davčno nepriznani.
Primer: Ob nakupu avtomobila družba kupcu – fizični osebi podari avtoradio. Pri navedenemprimeru naj opozorim tudi na problematiko obdaritve poslovnih partnerjev (stroški reprezentance v skladu s 1. točko, 1. odstavka 31. člena ZDDPO-2). V primeru, da ima darilo, ki ga podjetje ali zasebnik podari svojemu poslovnemu partnerju, značaj privatnosti (navedeno pomeni, da je darilo namenjeno točno določeni fizični osebi), ter da njegova vrednost presega 42 EUR, oziroma vrednost vseh daril, danih na letni ravni isti osebi, presega 84 EUR, se leto za davčne namene obravnava in obdavči kot drugi dohodki iz 2. točke, 3. odstavka 105. člena ZDoh-2. Stroški darila poslovnemu partnerju pa so v skladu z 31. členom ZDDPO-2 davčno priznani v višini 50 %.

Na kaj moramo biti pri obdarovanju kot podjetje – pravna oseba še pozorni! 1. Glede na dejstvo, da se darila večinoma poklanjajo v naravi, moramo v primeru, da obstaja obveznost obračuna, odtegnitve in plačila davčnega odtegljaja od navedenega dohodka (darila v naših primerih) in pri nas ni drugega dohodka zavezanca, prejetega v denarju, ali ta ni zadosten, da bi se od njega lahko odtegnil in plačal davčni odtegljaj, dohodek, prejet v naravi – darilo povečati s koeficientom davčnega odtegljaja. 2. Obveznost predložitve davčne številke v primeru izplačila dohodkov darila fizični osebi! Vskladu s 35. členomZDavP-210mora fizična oseba v vseh primerih, ko prejema dohodke, ne glede na obliko pridobitve le-teh, izplačevalcu dohodkov predložiti svojo davčno številko. V primeru, da tega ne stori,mu izplačevalec dohodka ne sme izplačati. Zato mora podjetje v primeru obdarovanja kot plačnik davka od prejemnika darila – rezidenta zahtevati davčno številko in od prejemnika darila – nerezidenta najmanj naslednje podatke: _ osebno ime, _ naslov, _ njegovo identifikacijsko številko, in _ državo rezidenstva. Kar v praksi večini podjetij povzroča veliko težav – predvsemnevšečnosti in slabo voljo, vendar drugače vsaj za enkrat (na osnovi veljavne zakonodaje) ne gre. 3. V primeru, da si podjetje ob nakupu daril DDV11 odbije v celoti, ne sme pozabiti, da dajanje daril ne šteje kot promet blaga, opravljen za plačilo le v primeru, kadar vrednost posameznega darila ne presega 20 EUR, če se darila dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam.12

In za konec naj vas opozorim na nujnost vodenja evidence danih daril s strani podjetja fizičnimosebam (komu, kdaj, kaj oziroma vrednost darila …).Zakaj ? Preprosto zato, ker bodo podjetja le s takšno evidenco, iz katere bo moč razbrati, kolikokrat je darilo v letu 2007 prejel Jure in v kakšni vrednosti, lahko dokazala, zakaj so neko darilo obdavčila, oziroma, zakaj ne.

POZOR !

V primeru, ko podjetje ob nakupu določenega blaga ali storitve kupcu podari še dodatno blago ali storitev – darilo, se le-to ne prepozna kot darilo – drugi dohodek, ampak se na osnovi 7. točke 19. člena9 ZDoh-2 ne šteje za dohodke po tem zakonu – ni obdavčitve !

1 Zakon o dohodnini (Ur.l.RS, št. 117/06) 2 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur.l.RS, št. 117/06) 3 Darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu 4 V skladu z 39. členom ZDoh-2 je boniteta vsaka ugodnost, ki je delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotavlja delodajalec ali druga oseba v zvezi z zaposlitvijo v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti. 5 Davčno nepriznani so: stroški, ki se nanašajo na privatno življenje drugih oseb, vključno s stroški sredstev v lasti ali najemu zavezanca, ki se nanašajo na privatno življenje teh oseb, razen stroškov za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če so obdavčena po zakonu, ki ureja dohodnino. 6 Za boniteto ne šteje: ugodnosti manjših vrednosti, ki jih delodajalec zagotavlja vsem delojemalcem pod enakimi pogoji, kot je zlasti: regresirana prehrana med delom, uporaba prostorov za oddih in rekreacijo, pogostitve ob praznovanjih in v drugih podobnih primerih zagotavljanja običajnih ugodnosti. 7 Četrti odstavek 90. člena ZDoh-2 določa, da se kot dividende med ostalimi obdavčuje tudi prikrito izplač ilo dobička, ki je določeno z ZDDPO-2, in sicer v 74. členu ZDDPO-2, ki določa, da se za dohodke podobne dividendam šteje tudi prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25%vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene ali plačila za nakup vseh oblik sredstev, in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene … 8 2. odstavek 108. člena ZDoh-2 9 Za dohodke fizične osebe pa ZDoh-2 ne šteje ugodnost, ki jo prejme fizična oseba pri nakupu blaga in storitev, vključno s priložnostnim prejemom dodatnega blaga ali storitev, če je taka ugodnost dostopna vsem strankam pod enakimi pogoji in ni v zvezi z zaposlitvijo ali dejavnostjo fizične osebe. 10 Zakon o davčnem postopku, Ur. l.RS, št. 117/06 11 Davek na dodano vrednost 12 Drugi b odstavek 7. člena Zakona o davku na dodano vrednost ( ZDDV-1), Ur. l.RS, št. 117/06