Če davčni zavezanec davka ne plača v predpisanih rokih, davčni organ izda sklep o izvršbi ali nadaljuje z rubežem premoženja.

V skladu s 145. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) je lahko povod za izvršbo katerikoli izvršilni naslov, ki nalaga davčnemu organu plačilo obveznosti, ne glede na to, ali gre za plačilo davka, obveznosti iz naslova prekrška ali druge vrste neporavnane obveznosti.

Za izvršljivost izvršbe mora dolžnik premoženja davčnemu organu v predpisanem roku predložiti seznam premoženja. Če organ davka ne more izterjati iz premoženja dolžnika fizične osebe, ga izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v/po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja.

Izvršba se začne, če je davčni dolg višji od 10 evrov. Sklep o izvršbi praviloma izda pristojni davčni urad ali davčni urad, na področju katerega je nastal davčni dolg. Vse stroške izvršbe nosi davčni dolžnik. Velja omeniti, da mora stroške plačati tudi v primeru, ko se ugotovi, da je bila izvršba neupravičena. V tem primeru davčni organ povrne dolžniku stroške davčne izvršbe v 15 dneh od dneva, ko je ugotovil, da izvršba ni bila upravičena.

Kako odložiti pričetek izvršbe

Odlog davčne izvršbe je mogoč le v primeru, da dolžnik predlagatelja zaprosi za odlog davčne izvršbe ali v primeru, ko je bil dolžniku odobren odlog plačila davčne obveznosti. Davčna izvršba se lahko tudi zadrži za čas odloga, če je dolžniku omogočen odlog plačila davčne obveznosti, ali do vročitve odločbe, sklepa o pritožbi ali ugovora. Davčna izvršba se lahko ustavi, če tako s sklepom odloči davčni organ, ker je bodisi davek plačan bodisi gre za umik predlagatelja izvršbe.

V skladu s 157. členom ZDavP-2 sta zoper sklep o izvršbi dovoljena:

1. pritožba v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal ta sklep. Pritožba ne zadrži davčne izvršbe. Če davčni organ oceni, da bi bilo pritožbi možno ugoditi, do odločitve o pritožbi zadrži začeto davčno izvršbo, vendar pa za čas odloga zaračuna obresti po slovenski medbančni obrestni meri za ročnost enega leta v višini, ki je veljala na dan izdaje sklepa.

2. ugovor do konca davčne izvršbe s strani tretjega, ki se izkaže, da ima na predmetu davčne izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Ugovor zadrži davčno izvršbo.

Kaj davčni organ lahko vzame?

Davčna izvršba lahko poseže po:
1) denarnih prejemkih in sredstvih dolžnika,
2) premičninah,
3) nepremičninah,
4) vrednostnih papirjih.

Ne glede na to, da je predmet davčne izvršbe celotno dolžnikovo premoženje, pa je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin prejemkov iz naslova delovnega razmerja, oziroma najmanj do zneska v višini 70 odstotkov minimalne plače. Iz davčne izvršbe so izvzeti prejemki, ki so po zakonu o dohodnini oproščeni plačila dohodnine.

Davčna izvršba na denarna sredstva se lahko izvrši z:

a) izdajo sklepa o rubežu denarnih prejemkov, ki jih davčni organ vroči dolžniku in njegovemu delodajalcu, ta pa na dan vročitve sklepa opravi rubež dela denarnih prejemkov, ki ga vplača oziroma vplačuje na predpisane račune do poplačila dolgovanega davka;

b) izdajo sklepa o izvršbi na denarna sredstva, ki jih davčni organ vroči dolžniku ter bankam oziroma hranilnicam, pri katerih ima dolžnik denarna sredstva.

Rubež pri dolžniku

Če dolžnik davka ne plača in davčna izvršba ne more biti izvršena z rubežem denarnih sredstev, lahko davčni organ izda sklep o izvršbi na dolžnikove premičnine, ki se opravi z rubežem, cenitvijo in s prodajo premičnin.

Davčni organ vroči sklep o izvršbi dolžniku na kraju samem pred začetkom rubeža in od njega zahteva, da plača znesek, naveden v sklepu o izvršbi. Rubež se lahko izvrši tudi, če dolžnik ni prisoten. Zarubiti se smejo premičnine, ki so v lasti oziroma posesti dolžnika, pri čemer so iz rubeža izvzete nujne življenjske potrebščine – obleka, obutev, medicinski pripomočki, hrana in kurjava, poročni prstan, delovna in plemenska živina ter stroji in nujna oprema potrebna za opravljanje dejavnosti.

V skladu s 184. členom ZDavP-2 se rubež premičnin pri dolžniku fizični osebi opravi v navzočnosti dolžnika ali koga od polnoletnih članov njegovega gospodinjstva in ene priče, oziroma v navzočnosti dveh prič, če pri rubežu ni navzoč dolžnik ali član njegovega gospodinjstva.

Zarubljena gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti se izročijo v hrambo davčnemu organu ali drugi osebi, ki jo pooblasti davčni organ. Prav tako pa davčni organ pridobi zastavno pravico na zarubljenih premičninah z rubežem, ki jo vpiše v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin.

V skladu z 191. členom ZDavP-2 se hkrati z rubežem izvede tudi cenitev zarubljenih premičnin, razen če te zaradi posebnih lastnosti ali posebne vrednosti zarubljenih stvari ni mogoče opraviti.

Ob izvedbi rubeža se izdela zapisnik, ki ga podpišejo pooblaščena uradna oseba davčnega organa, ki je opravila rubež, dolžnik in njegov zastopnik ali pooblaščenec ali član njegovega gospodinjstva, zastopnik ali pooblaščenec dolžnika pravne osebe, navzoče priče, cenilec ali druge uradne osebe, ki so bile navzoče pri rubežu. V zapisniku se navedejo tudi morebitna odklonitev in vzrok odklonitve podpisa zapisnika dolžnika ter posebnosti cenitve premičnin.

Zarubljene premičnine, katerih vrednost enakovrednih premičnin na trgu je višja od 3000 evrov, se praviloma prodajo na javni dražbi, lahko pa se prodajo tudi dolžniku, z zbiranjem ponudb, z neposredno pogodbo ali s komisijsko prodajo, pri čemer se upošteva najugodnejši izid, ki ga bo lahko dosegel pri prodaji. Prodaja zarubljenih premičnin ne sme biti izvedena v osmih dneh po rubežu.

V skladu z 189. členom ZDavP-2 rubež preneha, ko se zarubljena premičnina proda oziroma ne proda v enem letu ali če se ugodi pritožbi dolžnika oziroma tretje osebi o lastništvu nad zarubljenimi premičninami.

Izvršba tudi na delež v podjetju

Zakon o davčnem postopku omogoča tudi skrajni poseg – davčno izvršbo na dolžnikovo nepremično premoženje in delež dolžnika v gospodarski družbi, ki ga opravi sodišče na predlog davčnega organa. Davčni organ lahko vroči sklep o izvršbi tudi na nematerializirane vrednostne papirje, ki ga vroči dolžniku in klirinško depotni družbi, ki vpiše sklep o izvršbi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. Zarubljene nematerializirane vrednostne papirje proda bodisi na organiziranem trgu bodisi s kupo-prodajno pogodbo.