V nadaljevanju pa prideta v poštev dve možnosti, pri čemer je potrebno izpolniti eno od njih:
1.) Prostovoljec deluje v nevladni organizaciji na podlagi vabila ali poziva k sodelovanju in ne na podlagi kakšnega drugega odplačnega razmerja (avtorske pogodbe, študentske napotnice in podobno). Zakon izrecno govori o sodelovanju v prostovoljnih ljubiteljskih, humanitarnih, dobrodelnih, vzgojno izobraževalnih, zdravstvenih, kulturnih, športnih, raziskovalnih dejavnostih, pod pogojem, da so navedene dejavnosti nepridobitne dejavnosti.
Pri tem pogoju zakon ne določa statusne oblike nevladne organizacije, dopušča tudi verske organizacije, sindikate ali zbornice. To možnost lahko tako izkoristijo društva, zveze društev, ustanove ali zavodi. Določa pa pogoj področja delovanja (humanitarne, kulturne, športne in druge dejavnosti navedene zgoraj).
2.) Prostovoljec deluje na podlagi vabila ali poziva v dejavnostih društev ali zvez društev zaradi uresničevanja ciljev oziroma namenov, zaradi katerih so društva ustanovljena, a le v okviru njihovih nepridobitnih dejavnosti. Sem sodi tudi sodelovanje članov društva, ki prostovoljno delujejo v organih društva.
Pri tem pogoju zakon postavlja statusne oblike – uporabijo ga lahko le društva in zveze društev, ni pa zakonske vsebinske omejitve področja delovanja. Potrebno je le upoštevati, da gre ta nepridobitno dejavnost, ki je namenjena doseganju cilja in namen društva oziroma zveze. Ta dejavnost mora biti opisana v temeljnem aktu društva. Po novem zakonu o društvih morajo biti pridobitne in nepridobitne dejavnosti v temeljnih aktih jasno ločene.
Če povzamemo vse pogoje skupaj:
Stroški morajo biti dokumentirani in višina ne sme presegati zneskov iz Uredbe. Nadalje mora iti za prostovoljno delo (ki ne temelji na kakšni odplačni pogodbi) v okviru nepridobitne dejavnosti in na področju, ki jih omogoča zakon ALI pa za delovanje v društvu ali zvezi društev, prav tako v okviru njihove nepridobitne dejavnosti.
Posebej velja opozoriti, da v primeru, če zneski presežejo višino določenih zneskov iz Uredbe, pride do davčne obveznosti. V takem primeru je povračilo stroškov obdavčeno v celoti (in ne le morebitna razlika), nevladna organizacija pa mora ob samem izplačilu odvesti tudi ustrezno akontacijo dohodnine (25%).
Zakon o dohodnini, določa tudi vrednost darila, ki ga fizična oseba (prostovoljec) lahko prejme, pa se mu takšno darilo ne všteva v dohodninsko osnovo. Posamezna vrednost darila ne sme presegati 42 EUR, druga omejitev pa je, da v celem letu vse nagrade, ki jih prostovoljec dobi od istega darovalca (torej od iste nevladne organizacije) ne sme presegati 84 EUR.
Nevladna organizacija lahko torej prostovoljce nagradi (denarno, s predmeti..) na letnem nivoju največ do vrednosti 84 EUR, da davčna obveznost prostovoljca ne nastane. Pri tem vrednost posameznega darila ne sme preseči vrednost 42 EUR. Ni pa nobene ovire, da prostovoljec takšne nagrade (do višine 84 EUR letno) dobi od večih nevladnih organizacij v istem letu.
Če bi želeli prostovoljcu izplačati najvišjo možno nagrado, pri kateri še ne bo obdavčen, mu bo tako potrebno izplačati nagradno najmanj dvakrat – vsakič po največ 42 EUR.