Predvidene spremembe DDV bodo od 1. januarja 2013 precej posegale na področje izdajanja računov in s tem obračunavanja DDV (predvsem v smislu samoobdavčitev)

Nova pravila bodo vplivala predvsem na transakcije dobav blaga v EU. Po novem bo za EU-dobave blaga določen skrajni rok, do katerega je treba izdati račun, kar zdaj ni določeno. Ta rok bo 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljiv dogodek. Isti rok je določen tudi za opravljanje storitev v EU po pravilih prvega odstavka 25. člena ZDDV-1. Za »domače« transakcije rok za izdajo računov ni določen.

Z izdajanjem računov bo treba po novem pohiteti, saj bo določen skrajni rok izdaje.

Za transakcije dobav in storitev v EU bo po novem omejitev, da bo lahko obdobje zaračunavanja največ en koledarski mesec. Za »domače« transakcije pa bo davčno obdobje lahko daljše od koledarskega meseca, vendar ne daljše od leta dni.

Primer:

Če bo torej davčni zavezanec iz Slovenije marca 2013 opravil storitev za davčnega zavezanca iz Avstrije, ki se obdavčuje po pravilih prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 (enako velja za dobavo blaga po prvem odstavku 46. člena ZDDV-1), bo moral izdati račun najpozneje do 15. aprila 2013. Če to storitev opravlja nepretrgoma, njegovo obdobje zaračunavanja ne bo smelo biti daljše od meseca dni. To pomeni, da bo lahko izdal račun največ za obdobje marec 2013.

Posebnosti pri zaračunavanju »management fee«

Pri zaračunavanju »management fee« veljajo posebnosti. V tem delu se navadno ne izdajajo zaporedni računi v smislu vsak mesec. Prav tako se ne opravljajo zaporedna plačila, če računi niso izdani. V tem delu je zakonodaja nespremenjena. Obdobje zaračunavanja je lahko največ koledarsko leto. V praksi se računi za »management fee« ne izdajajo vsak mesec, temveč četrtletno ali le letno. Izdajatelj mora svojo storitev poročati najpozneje zadnje davčno obdobje tekočega koledarskega leta. V istem obdobju pa mora narediti prejemnik samoobdavčitev.

Zadnje je povzročalo do zdaj največ težav v praksi, saj prejemniki niso dobili računov za »management fee« ali pa so jih dobili toliko z zamikom, da samoobdavčitve (če je bila vsebinsko storitev iz prvega odstavka 25. člena ZDDV-1) niso mogli več narediti pravočasno. Zdaj bo to področje nekoliko preprostejše, saj je izdajatelj zavezan, da izda račun do 15. v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bila storitev opravljena (če je letno zaračunavanje, bo to 15. januarja za prejšnje koledarsko leto).

Odbitek DDV

Na področju odbitka vstopnega DDV ni vsebinskih sprememb. Odpravljene so pomanjkljivosti. Tudi pri poenostavljenih računih (omejitev je vrednost do sto evrov brez DDV), kjer sicer ni treba navesti podatka o kupcu, bo ta podatek treba navesti, če bo želel kupec uveljavljati odbitek vstopnega DDV. Poenostavljen račun se ne sme izdati za transakcije EU-dobav blaga ali storitev.

Samofakturiranje

Pri izdajanju računov je nekaj sprememb. Kadar kupec izdaja račun namesto dobavitelja, bo zadnji moral na računu navesti, da gre za »samofakturiranje«. Sprememba, ki vpliva na precej zavezancev, v povezavi z izdajanjem računov je pri transakcijah dobav blaga ali storitev v EU. Zdaj je za te transakcije določeno, da mora izdajatelj na računu navesti ali veljavno določbo direktive DDV, ali ustrezni člen zakona, ali drugo sklicevanje, ki kaže, da je dobava predmet obrnjene davčne obveznosti.

Pri EU-dobavi blaga (prvi odstavek 46. člena ZDDV-1) ali storitev (prvi odstavek 25. člena ZDDV-1) je pomembno, da pri teh transakcijah ne gre za oprostitev. To namreč niso denimo oproščene zavarovalne ali bančne storitve. Pri teh transakcijah je kraj obdavčitve pri prejemniku in zato izdajatelj na svojem računu ne obračuna DDV. Po novem (nova točka 11a prvega odstavka 82. člena ZDDV-1) pa bo moral izdajatelj računa navesti »obrnjena davčna obveznost«.

Primer:

Davčni zavezanec iz Slovenije opravi za davčnega zavezanca iz Nemčije storitev, ki se obdavčuje po pravilih prvega odstavka 25. člena ZDDV-1 (svetovalna, odvetniška storitev, storitev inženirjev …). Izdajatelj ne obračuna slovenskega DDV.

Klavzula na izdanem računu do 31. decembra 2012: (možnih je več – kot primer navajamo le eno) DDV ni obračunan po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1.

Klavzula na izdanem računu po 1. januarju 2013: DDV ni obračunan po prvem odstavku 25. člena ZDDV-1 – obrnjena davčna obveznost.

Vir:Durs