Maribor, 21.09.2018

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI – Dohodek iz delovnega razmerja

  1. Vprašanje: V katerih primerih se pri ugotavljanju letne davčne osnove pri dohodkih iz delovnega razmerja uporablja povprečenje?

Odgovor: Povprečenje v zvezi z dohodki iz delovnega razmerja, kot poseben način ugotavljanja letne davčne obveznosti zavezanca, določa 120. člen Zakona o dohodnini – ZDoh-2. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena se zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let – po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca.

  1. Vprašanje: Obdavčitev izplačila avansa za plačo

Odgovor: Za davčno obravnavo dohodka je pomembna ekonomska vsebina dohodka in ne njegovo poimenovanje. Ne glede na to, da delodajalec dohodek poimenuje avans, se za davčne namene tak dohodek šteje kot dohodek iz delovnega razmerja, od katerega mora delodajalec obračunati, odtegniti in plačati akontacijo dohodnine ter prispevke za socialno varnost.

  1. Vprašanje: Plačilo prispevkov od regresa, če ima delavec dva delodajalca ali ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas

Odgovor: Prispevki za socialno varnost se obračunajo in plačajo od zneska regresa, ki presega 70 % povprečne plače zaposlenih v RS za predpretekli mesec. Če ima delavec sklenjeno pogodbo za krajši delovni čas oziroma ima dva delodajalca, se znesek, ki predstavlja osnovo za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost določi, upoštevaje podatek o sorazmernem delovnem času pri posameznem delodajalcu.

  1. Vprašanje 16: Avtorski honorar v okviru delovnega razmerja

Odgovor: Davčno obravnavo avtorskih honorarjev doseženih v okviru delovnega razmerja je treba presojati ob poznavanju vseh dejstev in okoliščin posameznega primera. Za določitev davčne obravnave je pomembna ekonomska vsebina posameznega posla.

Avtorski honorar, ki ga zaposleni prejme od svojega delodajalca izven plačila za delo po redni pogodbi o zaposlitvi, je obdavčen kot dohodek iz delovnega razmerja (po 4. točki drugega odstavka 37. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Avtorski honorar (za delo, ki ni dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi) se ne všteva v osnovo za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo od dohodkov iz delovnega razmerja. Od tovrstnih avtorskih honorarjev se obračunajo in plačajo prispevki kot se obračunajo od dohodka iz drugega pravnega razmerja, in sicer: prispevek zavarovanca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %, prispevke za posebne primere zavarovanje po stopnji 8,85 % in prispevek za poškodbe pri delu po stopnji 0,53 %.

  1. Vprašanje: Sprememba odstotka akontacije dohodnine pri izplačilu dohodka iz delovnega razmerja

Odgovor: Plačnik davka mora ob izplačilu upoštevati zakonska določila glede izračuna in plačila akontacije dohodnine. Veljavna zakonodaja prejemniku dohodka ne omogoča, da se sam odloči oziroma izbere, po kakšni stopnji se od izplačanega dohodka izračuna akontacija dohodnine.

  1. Vprašanje: Osnova za plačilo prispevka za zdravstvo od nagrade dijaku ali študentu za obvezno prakso

Odgovor: Nagrada dijaka in študenta za obvezno prakso se davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja. V davčno osnovo dohodka, od katerega se plača akontacija dohodnine, se všteva znesek, ki presega znesek predpisan s strani vlade. Izplačevalec dohodka obračuna in plača tudi pavšalni prispevek za zdravstvo in prispevek za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 %, ki je izračunan od celotnega dohodka (nagrade).

  1. Vprašanje: Plačilo prispevkov za tuje študente, ki opravljajo obvezno prakso

Odgovor: V primeru, ko tuj dijak ali študent, ki živi in študira v tujini, v Sloveniji opravlja obvezno študijsko prakso, se prispevki za socialno varnost ne obračunajo in ne plačajo.

Po pojasnilu Ministrstva za zdravje obveznost zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicno bolezen po 17. in 18. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ nastopi le za tiste osebe, ki so hkrati obvezno zdravstveno zavarovane po eni izmed točk prvega odstavka 15. člena ZZVZZ ali po 20. členu ZZVZZ. Če oseba ni obvezno zdravstveno zavarovana kot zavarovanec po 15. členu ZZVZZ ali kot družinski član po 20. do 22. členu ZZVZZ, obveznost zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 17. in 18. členu ZZVZZ ne nastopi, kljub obstoju pravnega razmerja.

  1. Vprašanje: Uveljavljanje oprostitve za zaposlitve starejše osebe po ZIUPTD in upoštevanje 39. člena ZUTD

Odgovor: Zakon o interventnem ukrepu na področju trga dela – ZIUPTD določa začasno spodbudo za zaposlovanje starejših (nad 55 let) brezposelnih oseb v obdobju od 1. 1. 2016 do 31. 12. 2019. Spodbuda se uveljavlja v obliki oprostitve plačila vseh prispevkov delodajalca za prvih 24 mesecev. V primeru zaposlitve za nedoločen čas, delodajalec poleg oprostitve po ZIUPTD ne more hkrati uveljavljati tudi oprostitve po 39. členu Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), saj bi uveljavljanje obeh oprostitev pomenilo 2x oprostitev plačila prispevka za primer brezposelnosti. Glede na navedeno v REK obrazcu tudi ne označi uveljavljanja obeh oprostitev ampak zgolj ene (praviloma po ZIUPTD).

  1. Vprašanje: Vračilo sorazmernega dela regresa, če je obdobje zaposlitve krajše kot koledarsko leto

Odgovor: Če delavec sorazmernega dela preveč izplačanega regresa ne vrne, mora delodajalec od tega zneska obračunati in plačati prispevke za socialno varnost. O obračunu prispevkov poroča na popravku REK-1 obrazca za izplačilo regresa in hkrati pisno obvesti pristojni davčni organ o razlogu popravka. Na podlagi pisnega obvestila delodajalca davčni organ vzpostavi pravilen datum obveznosti za plačilo prispevkov za socialno varnost.

  1. Vprašanje: Poračun malice v primerih organizirane prehrane

Odgovor: V primeru organizirane prehrane se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prehrane v višini organizirane prehrane, vendar ne več kot 6,12 eur. Če je vrednost organizirane prehrane po posamezniku nižja od 6,12 eur, bi lahko delodajalec neobdavčeno izplačal razliko do zneska 6,12 eur le, če bi ga k temu zavezoval predpis, npr. kolektivna pogodba.

  1.  Vprašanje: Plačilo prispevkov od nagrade za uspešno delo po pogodbi o zaposlitvi pri slovenskem delodajalcu, ki jo zaposlenemu izplača tuje matično podjetje

Odgovor: Ob predpostavki, da gre za razmerje in izplačilo na podlagi tega razmerja, ki je ekonomsko utemeljeno in se uporablja v okviru sheme nagrajevanja med povezanimi družbami oziroma znotraj skupine, je treba tovrstne dohodke ustrezno obravnavati v okviru veljavnih predpisov. Z vidika dohodnine se v tem primeru, dohodek opredeli kot dohodek, vezan na pravno razmerje (delovno razmerje), na podlagi katerega je prejemnik dohodka opravljal svoje delo in bil za svoje delo tudi nagrajen. Obveznost plačila akontacije dohodnine se ugotovi z odločbo davčnega organa na podlagi napovedi zavezanca (ker ga izplača tuja povezana družba, ki ni plačnik davka).

Vir: FURS

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21