AKONTACIJA DOHODNINE
PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE OD DOHODKOV IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA
– Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (18. člen ZPIZ-2)
– Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (20. člen ZPIZ-2)
– Zavarovanje za posebne primere tujcev, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo ali storitev za plačilo
–Prispevek za posebne primere zavarovanja dijakov in študentov
PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OD DOHODKOV IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA
Prispevek za poškodbe pri delu
Prispevek za zdravstveno zavarovanje
POSEBNI DAVEK NA DOLOČENE PREJEMKE
OBRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA
Po določbah desetega odstavka 127. člena ZDoh-2 se akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 %.
Od dohodka dijaka ali študenta za opravljeno začasno ali občasno delo na podlagi napotnice pooblaščenega študentskega servisa ali agencije, ki opravlja dejavnost posredovanja dela, se akontacija dohodnine, skladno z dvanajstim odstavkom 127. člena ZDoh-2, ne izračuna in ne plača, če posamezen dohodek ne presega 400 eurov. Navedeno velja, če je prejemnik dohodka rezident, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta do dopolnjenega 26. leta starosti oziroma, če je starejši od 26 let in se je vpisal na študij do 26. leta starosti, in sicer za dodiplomski študij za dobo največ šest let od dneva vpisa in za podiplomski študij za največ štiri leta od dneva vpisa.
Skladno z enajstim odstavkom 127. člena ZDoh-2 se akontacija dohodnine od dohodka verskega delavca ne plača, če se izračunava od dohodka, ki je enak znesku, ki zagotavlja socialno varnost v Sloveniji.
Skladno z 282. členom ZDavP-2 se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, le-tega ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije dohodnine ne presega 20 eurov. Ne glede na oprostitev plačila akontacije dohodnine, se ti dohodki vštevajo v letno davčno osnovo.
Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki je plačnik davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (REK-2 obrazcu).
Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki ni plačnik davka, akontacijo dohodnine ugotovi davčni organ na podlagi napovedi davčnega zavezanca. Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve mora davčni zavezanec vložiti do desetega dne v mesecu za pretekli mesec pri davčnem organu.
4. PRISPEVKI ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE OD DOHODKOV IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA
4.1 PRISPEVEK ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE (18. člen ZPIZ-2)
Skladno z 18. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13 in 63/13 – ZIUPTDSV), se od 1. 1. 2014 dalje obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena, 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.
Iz navedenega izhaja, da se po 18. členu ZPIZ-2 obvezno zavarujejo osebe, ki:
- niso uživalci pokojnine,
- ne opravljajo začasnega in občasnega dela dijakov in študentov preko študentskih servisov,
- niso obvezno zavarovane in
- so obvezno zavarovane s krajšim delovnim/zavarovalnim časom.
Osnova za plačilo prispevkov za zavarovance iz 18. člena ZPIZ-2 je, v skladu s 146. členom ZPIZ-2, vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino šteje za dohodek.
Za zavarovance iz drugega pravnega razmerja po 18. členu ZPIZ-2 se plačuje:
- prispevek zavarovanca po stopnji 15,50 % in
- prispevek delodajalca po stopnji 8,85 %.
Zavezanec za plačilo prispevka zavarovanca je zavarovanec – prejemnik dohodka sam, zavezanec za plačilo prispevka delodajalca pa je izplačevalec dohodka, če je plačnik davka v skladu z ZDavP-2. Plačnik davka prispevke zavarovanca in delodajalca obračuna v obračunu davčnega odtegljaja (REK-2 obrazcu), katerega mora predložiti davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka.
Če izplačevalec prejemka za delo v okviru drugega pravnega razmerja ni plačnik davka v skladu z 58. členom ZDavP-2, je v skladu s prvim odstavkom 114. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja – ZMEPIZ-1 (Uradni list RS, št. 111/13) zavezanec za plačilo prispevka delodajalca sam zavarovanec – prejemnik dohodka. Višino prispevkov, v skladu z drugim odstavkom 114. člena ZMEPIZ-1, ugotovi davčni organ z odločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance po 18. členu ZPIZ-2. Zavezanec za prispevke mora plačati prispevke v roku in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Če se v primerih iz prejšnjega odstavka v skladu z 284.b členom ZDavP-2 akontacija dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance po 18. členu ZPIZ-2, ne odmeri (akontacija dohodnine znaša manj kot 20 eur) prispevek ugotovi davčni organ z odločbo enkrat letno za koledarsko leto. Davčni organ odločbo izda najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za prispevke mora prispevke plačati v 30 dneh od vročitve odločbe (tretji odstavek 114. člena ZMEPIZ-1).
4.2 PRISPEVEK ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE (20. člen ZPIZ-2)
Osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo za plačilo, so skladno z drugo alinejo prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2, pri opravljanju tega dela obvezno zavarovane za invalidnost, in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni:
- če na podlagi tega dela niso vključene v zavarovanje po 18. ali 16. členu ZPIZ-2, in
- kadar se plačilo za opravljeno delo ali storitev šteje za dohodek, ki ni oproščen plačila dohodnine in ni drug dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.
Iz tega naslova se plačuje prispevek za posebne primere zavarovanja po stopnji 8,85 %. Stopnja prispevka je določena s četrtim odstavkom 143. člena ZPIZ-2 in 8. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96, 34/96, 87/97, 3/98, 106/99, 81/00, 97/01, 97/01, 62/10, 96/12) in je enaka stopnji prispevka delodajalca.
Osnova za plačilo prispevka za posebne primere zavarovanja je vsako posamezno plačilo za opravljeno delo oziroma storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek, razen če gre za plačilo, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega je oseba zavarovana po tretjem do petem odstavku 20. člena ZPIZ-2 (148. člen ZPIZ-2).
Zavezanci za plačilo tega prispevka so pravne in fizične osebe, pri katerih zavarovanci iz druge alineje prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 dosegajo dohodke (prvi odstavek 154. člena ZPIZ-2).
Navedeni prispevek zavezanci plačajo zlasti od naslednjih dohodkov:
- dohodek na podlagi pogodbe o delu ali delovršne pogodbe,
- dohodek za opravljanje funkcije, na podlagi imenovanja ali izvolitve (kot je primeroma dohodek prokuristov pooblaščenih za zastopanje družbe),
- nagrade stečajnemu upravitelju, likvidacijskemu upravitelju in upravitelju prisilne poravnave,
- plačilo za delo sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in tolmačev,
- dohodek za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, in sicer od vseh dohodkov ne glede na to, ali so pridobljeni v okviru drugega pravnega ali pa delovnega razmerja.
Prispevek za posebne primere zavarovanja pa se ne plačuje od dohodkov, ki jih osebe dosegajo pri opravljanju osebnega dopolnilnega dela.
Prispevek za posebne primere zavarovanja, po stopnji 8,85 %, se plačuje tudi od dohodkov poslovodij, ki se po ZDoh-2 štejejo za dohodke iz delovnega razmerja. Navedeni prispevek se plačuje, če poslovodja pri doseganju dohodkov iz naslova poslovodenja ni vključen v zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2.
4.2.1 Zavarovanje za posebne primere tujcev, ki v okviru drugega pravnega razmerja opravljajo delo ali storitev za plačilo
Obveznost zavarovanja tujcev za posebne primere zavarovanja se po ZPIZ-2 presoja glede na splošna pravila o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Tujci, ki so državljani držav članic EU in drugih držav, ki jih zavezuje Uredba (ES) št. 883/04, niso zavarovanci za posebne primere po ZPIZ-2, kadar skladno z določbami navedene uredbe v Sloveniji niso dolžni plačevati prispevkov za socialno varnost. Od izplačanih prejemkov tem tujcem zavezanci ne obračunajo in ne plačajo prispevka za posebne primere zavarovanja, pod pogojem da tujec predloži obrazec A1 Potrdilo o predpisih o socialni varnosti, ki se uporabljajo za imetnika. Vključenost v socialna zavarovanja druge države članice se lahko, po mnenju Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dokazuje tudi z drugimi ustreznimi dokazili oziroma potrdili, ki jih izda pristojen organ oziroma nosilec zavarovanja druge države članice EU in EGP.
Seznam je objavljen na spletnem naslovu
http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=815&langId=en
Za tujce – državljane tretjih držav, za katere ne veljajo pravila koordinacije sistemov socialne varnosti po Uredbi (ES) 883/04, pa je zavarovanje za posebne primere po ZPIZ-2 obvezno. Od izplačanih prejemkov tem tujcem morajo zavezanci obračunati in plačati prispevek za posebne primere zavarovanja.
4.3 PRISPEVEK ZA POSEBNE PRIMERE ZAVAROVANJA DIJAKOV IN ŠTUDENTOV
Za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu, so skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZPIZ-2 obvezno zavarovani tudi dijaki in študenti pri praktičnem pouku, pri opravljanju proizvodnega dela ali delovne prakse in na strokovnih ekskurzijah (prva alineja tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2), osebe, ki so po končanem šolanju na prostovoljni praksi, ne glede na to, ali za to prakso prejemajo nagrado (tretja alineja tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2) ter dijaki in študenti na dodiplomskem in podiplomskem študiju pri opravljanju začasnega in občasnega dela v skladu s predpisi, ki urejajo to delo (deveta alineja tretjega odstavka 20. člena ZPIZ-2).
Skladno s prvim odstavkom 143. člena ZPIZ-2 se prispevek za posebne primere zavarovanja za navedene osebe plača v pavšalnem znesku, ki ga določi zavod. Na podlagi 4. in 5. člena Sklepa o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja (Uradni list RS, št. 25/13) znaša prispevek 9,64 eur letno.
Zavezanci za plačilo navedenega prispevka so, skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPIZ-2, pravne in fizične osebe, pri katerih so dijaki in študenti na usposabljanju ali delu oziroma pooblaščene organizacije, ki posredujejo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.
5. PRISPEVKI ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE OD DOHODKOV IZ DRUGEGA POGODBENEGA RAZMERJA
5.1 PRISPEVEK ZA POŠKODBE PRI DELU
Skladno s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ (Uradni list RS, št. 72/06–UPB3, 91/07, 76/08, 87/11, 91/13) so obvezno zdravstveno zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- oseba v okviru drugega pravnega razmerja opravlja delo oziroma storitev za plačilo,
- plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, se na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino,
- na podlagi tega dela oseba ni že zavarovana za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 16. členu, 18. členu ali na podlagi drugih točk 17. člena ZZVZZ.
Prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni se, za zavarovance po 5. točki 17. člena ZZVZZ, plačuje po stopnji 0,53 % od vsakega posameznega dohodka oz. plačila za opravljeno delo ali storitev, prejeto na podlagi drugega pravnega razmerja, ki se po zakonu, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino.
Prispevek za poškodbe pri delu, po stopnji 0,53 %, se plačuje tudi od dohodkov poslovodij in dohodkov za opravljeno avtorsko delo v okviru delovnega razmerja, ki se po ZDoh-2 štejeta za dohodke iz delovnega razmerja. V primeru dohodkov iz naslova poslovodenja se ta prispevek plačuje, če poslovodja pri doseganju teh dohodkov ni vključen v zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2.
Zavezanec za plačilo prispevka za poškodbe pri delu po stopnji 0,53 % je, skladno z 2. točko 49. člena ZZVZZ, delodajalec, pri katerem je zavarovanec iz 5. točke 17. člena na delu.
Za poškodbo pri delu in poklicno bolezen so, skladno s 17. členom ZZVZZ, zavarovane tudi:
- osebe, ki so na prostovoljni praksi, ne glede na to ali za to prakso prejemajo nagrado,
- dijaki in študentje pri opravljanju dela preko pooblaščenih študentskih organizacij in agencij za posredovanje del.
Pravne in fizične osebe, pri katerih te osebe delajo, plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje v znesku 4,58 eur mesečno.
5.2 PRISPEVEK ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
Skladno z določbo 55.a člena ZZVZZ (10. člen novele ZZVZZ-M) se za dohodke, izplačane od 1. februarja 2014 dalje, obračuna in plača prispevek delojemalca za zdravstveno zavarovanje po stopnji 6,36 % od dohodkov, ki jih osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 15. ali 20. člena ZZVZZ, dosegajo v okviru drugega pravnega razmerja. Navedeni prispevek se obračunava od dohodkov iz drugega pravnega razmerja, na podlagi katerega osebe niso zavarovane po 15. členu ZZVZZ, z izjemo dela opravljenega na podlagi 6. točke 17. člena ZZVZZ (dijaki in študentje pri opravljanju dela preko pooblaščenih organizacij).
Osnova za izračun in plačilo prispevka je prejet dohodek.
Če dohodek izplača oseba, ki se po 58. členu ZDavP-2 šteje za plačnika davka, potem plačnik davka prispevek za zdravstveno zavarovanje zavarovanca in prispevek za poškodbe pri delu (v breme delodajalca) obračuna v obračunu davčnega odtegljaja (REK-2 obrazcu), katerega mora predložiti davčnemu organu najpozneje na dan izplačila dohodka.
Če dohodek iz drugega pravnega razmerja izplača oseba, ki se ne šteje za plačnika davka, navedeni prispevek v skladu z 19. členom novele ZZVZZ-M ugotovi davčni organ z odločbo, s katero izračuna akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek. Zavezanec – prejemnik dohodka mora prispevek plačati v roku in na način, ki je določen za akontacijo dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek.
Če se v primerih iz prejšnjega odstavka v skladu z 284.b členom ZDavP-2 akontacija dohodnine od dohodkov, od katerih se plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje, ne odmeri (akontacija dohodnine znaša manj kot 20 eur) prispevek ugotovi davčni organ z odločbo enkrat letno za koledarsko leto. Davčni organ odločbo izda najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto. Zavezanec za prispevke mora prispevke plačati v 30 dneh od vročitve odločbe (19. člen prehodne in končne določbe ZZVZZ).
Prispevek za zdravstveno zavarovanje, po stopnji 6,36 %, se plačuje tudi od dohodkov poslovodij in dohodkov za opravljeno avtorsko delo v okviru delovnega razmerja, ki se po ZDoh-2 štejeta za dohodke iz delovnega razmerja. V primeru dohodkov iz naslova poslovodenja se ta prispevek plačuje, če poslovodja pri doseganju teh dohodkov ni vključen v zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ.
Za osebe (tujci), ki v RS niso vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje po 15. oziroma 20. členu ZZVZZ, se prispevek za zdravstveno zavarovanje ne plačuje.
6. POSEBNI DAVEK NA DOLOČENE PREJEMKE
Od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja se, skladno z Zakonom o posebnem davku na določene prejemke – ZPDDP (Uradni list RS, št. 72/93 s spremembami), plačuje posebni davek na določene prejemke. Osnova za obračun in plačilo davka je vsako posamezno bruto izplačilo fizični osebi za opravljeno delo ali storitev, na podlagi pogodbe. Za »opravljeno storitev na podlagi drugega pogodbenega razmerja« se šteje vsaka storitev opravljena na podlagi dvostranskega pravnega razmerja, ki ni opravljena v okviru delovnega razmerja ali v okviru neodvisnega samostojnega opravljanja dejavnosti.
V tretjem odstavku 3. člena ZPDDP so eksplicitno določene izjeme od splošnega pravila, ki določa, da so s tem davkom obdavčeni vsi dohodki za opravljene storitve na podlagi dvostranskega pravnega razmerja, ki ni delovno razmerje oziroma ne gre za storitve v okviru samostojnega opravljanja dejavnosti. Davek se ne plačuje od:
- izplačila fizični osebi, ki opravlja funkcijo na podlagi imenovanja državnega ali drugega organa,
- izplačila fizični osebi, ki opravi storitev na podlagi napotitve upravnega organa,
- izplačila fizični osebi na podlagi napotitve oziroma poziva na določeno opravilo s strani državnega ali drugega organa,
- izplačila fizični osebi za uporabo avtorskega dela na podlagi avtorskih pogodb.
Skladno s 4. členom ZPDDP se davek ne plačuje od izplačil za začasno ali občasno opravljanje dela učencev in študentov, prejetih preko pooblaščenih študentskih servisov in agencij za posredovanja dela. Prav tako se davek ne plačuje tudi od izplačil za spravilo pridelkov v okviru sezonskih del na področju hmeljarstva, sadjarstva in vinogradništva in od izplačil pri sezonskem tradicionalnem izlovu cipljev in drugih rib, ki se pojavijo hkrati z njimi, ki jih fizičnim osebam izplačuje pravna oseba ali zasebnik, registriran za opravljanje te dejavnosti.
Skladno s 7. členom Zakona o urejanju trga dela – ZUTD-B (Uradni list RS, št. 63/13) se od prejemkov izplačanih iz naslova opravljanja začasnega in občasnega dela upokojencev posebni davek na določene prejemke ne plačuje.
Posebni davek na določene prejemke obračuna in plača plačnik davka po stopnji 25 %.
7. OBRAČUN DAVČNEGA ODTEGLJAJA
Skladno z določili 57. člena ZDavP-2 izplačevalec dohodka, ki je plačnik davka, izračuna davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja, katerega vsebino in obliko podrobneje ureja Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu – Pravilnik (Uradni list RS, št. 37/08 s spremembami).
Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja plačnik davka izračun akontacije dohodnine in obračun morebitnih prispevkov za socialno varnost opravi v Obračunu davčnih odtegljajev za dohodke po ZDoh-2, ki niso dohodki iz delovnega razmerja – REK-2 obrazcu. Za dohodke, ki se vštevajo v davčno osnovo, plačnik davka predloži davčnemu organu REK-2 obrazec preko sistema eDavki, najpozneje na dan izplačila dohodka. Rok za plačilo izračunanih obveznosti je dan izplačila dohodka.
O izplačanem dohodku, obračunu in plačilu akontacije dohodnine mora izplačevalec obvestiti tudi prejemnika dohodka (peti odstavek 57. člena in drugi odstavek 284. člena ZDavP-2).
Podatke predloži tudi verska skupnost ali njen del, kadar izračunava akontacijo dohodnine od dohodka verskih delavcev, in sicer do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Plačnik davka, za dohodek, ki je skladno z določili ZPDDP obdavčen s posebnim davkom na določene prejemke, davčnemu organu predloži tudi obračun posebnega davka na določene prejemke, določen s Pravilnikom o obrazcu za obračun posebnega davka na določene prejemke (Uradni list RS, št. 140/04). Rok za plačilo posebnega davka na določene prejemke je v treh dneh od izplačila dohodka.
Plačnik davka, za dohodek iz začasnega ali občasnega dela upokojencev, davčnemu organu predloži tudi obračun dajatve od začasnega ali občasnega dela, določen z Navodilom za obračun in plačilo dajatve od začasnega ali občasnega dela (Uradni list RS, št. 55/13). Rok za plačilo te dajatve je na dan izplačila dohodka.
Vir:Durs