Maribor, 04.10.2018

Evropska Unija je trenutno sredi največje reforme sistema pravil, ki urejajo DDV v zadnje četrt stoletja. Predlagane spremembe naj bi sistem izboljšale in modernizirale predvsem na področju čezmejnega prometa blaga, ki se izvede med poslovnimi subjekti in potrošniki (B2C).

Evropska Komisija je lanskega novembra predstavila novosti, ki naj bi poenostavile pravno ureditev DDV na območju EU. S tem naj bi se zmanjšale tudi zlorabe in preprečilo izkrivljanje konkurence. Ukrepi ciljajo predvsem na znižnje stroškov majhnih podjetij in povečanje prihodkov držav članic, s pobiranjem DDV iz naslova spletnega prometa. Nova pravila vpeljujejo plačilo DDV v članici končnega potrošnika, po tarifi države potrošnika. To naj bi pripomoglo tudi k bolj pošteni razporeditvi davčnih prihodkov med članicami.

Evropska Unija in DDV

Davek na dodano vrednost je davek, ki ga je potrebno plačati v zvezi z večino dobrin, produktov in storitev. Za potrošnika to pomeni, da cena vsake kupljene stvari vključuje tudi DDV. Zavezanci za plačilo DDV so pri nakupu in nadaljnji prodaji dobrin tudi podjetja.

V EU se po trenutno veljavnem sistemu DDV pri prodaji med podjetji v različnih državah članicah ne zaračuna. Po novem pa bo DDV zaračunan pri vseh prodajah v druge države članice po tarifi, ki se uporablja v članici, kamor se produkt proda. Pri čezmejnih prodajah bo DDV pobral davčni organ iz države prodajalca in ga nato prenesel v državo kupca.

S spremembami v korak s časom

Hitre spremembe in izzivi globalne ekonomije zahtevajo konstantno prilagajanje pravnih pravil novim okoliščinam. Trenutni sistem pravil, ki urejajo DDV, v povezavi s trgovanjem med članicami EU, je v veljavi že od leta 1993. Ker je bil že takrat predviden le kot prehodni sistem, je njegova modernizacija nujna. Zaradi njegove fragmentiranosti in prevelike zapletenosti, so namreč vrata za zlorabe na široko odprta.

Nove rešitve, ki podpirajo digitalno ekonomijo, naj bi pospešile tudi rast spletnih podjetij, še posebej start-up ter majhnih podjetij. EU želi s poenostavitvami pri izpolnjevanju obveznosti pri spletnem poslovanju doseči tudi pospešitev čezmejne trgovine. Eden od pomembnejših ciljev modernizacije sistema je tudi vzpostavitev enakopravnega položaja dobaviteljev iz EU, v primerjavi z dobavitelji iz tretjih držav, pri prodaji blaga in storitev evropskim potrošnikom. Na tem področju EU želi članicam omogočiti, da poberejo DDV na blago uvoženo iz tretjih držav.

Namen sprememb v sistemu pravil, ki ureja DDV je tudi doseganje boljše komunikacije članic na tem področju. Prav tako se spodbuja tesnejše sodelovanje članic pri preprečevanju zlorab sistema DDV na področju čezmejne prodaje in nakupov. Takšne zlorabe lahko namreč državam članicam letno povzročijo tudi do 50 milijard evrov izgube. Gre za denar, ki bi se lahko namenil za izobraževanje, infrastrukturo in na sploh za izboljšanje življenjskega standarda prebivalcev držav članic. Poročila pa poudarjajo tudi zaskrbljujoče dejstvo, da je denar pridobljen s prevarami na področju DDV, potencialno lahko uporabljen za financiranje kriminalnih organizacij, predvsem terorizma.

Poenostavljeno izpolnjevanje obveznosti

Nov sveženj pravil podjetjem pri spletnem poslovanju prinaša poenostavljeno izpolnjevanje njihovih obveznosti glede DDV. Za registracijo DDV pri prodaji na daljavo se razširja v EU že vzpostavljen portal “One-stop shop”. Vzpostavlja se tudi nov portal za prodajo na daljavo iz tretjih držav, z vrednostjo blaga pod 150€.

Portal “One-stop shop” bo spletne trgovce odvezal obveznosti registracije za DDV in njegovega plačila v vsaki članici, kjer prodajajo dobrine posebej. Podjetja, ki trgujejo znotraj EU, bodo svoje obveznosti glede DDV uredile lažje in hitreje, kar preko spleta. Spletni portal, kjer bo te zadeve možno urejati, bo v njihovem domačem jeziku gostila njihova davčna administracija. Omogočeno bo, da država, kjer je prodaja opravljena, zbere in nato prenese DDV v državo članico, kjer se dobrine porabijo. To bo za podjetja pomenilo velike prihranke, za članice pa tudi do 7 milijard evrov dodatnega prihodka od pobranega DDV.

Veliki spletni trgovci bodo po novem sami odgovorni za pobiranje DDV od prodaje blaga na njihovih platformah, ki jo podjetja v državah nečlanicah opravijo pri evropskih potrošnikih. Sem se štejejo tudi produkti, ki jih podjetja nečlanic shranjujejo v skladiščih v EU. Večina uvoženih dobrin trenutno v EU vstopi brez plačila DDV, kar za evropska podjetja zagotovo predstavlja nelojalno konkurenco.

Uveljavljena bodo tudi poenostavljena pravila za start-up podjetja in majhna podjetja. Vzpostavljen bo letni prag 10.000 evrov prihodka od njihove čezmejne prodaje. Pod to mejo bo spletna prodaja v druge države znotraj EU obravnavana kot domača prodaja, podjetja pa bodo lahko DDV plačala svoji davčni administraciji, po domači zakonodaji.

Blago zanemarljive vrednosti nič več oproščeno plačila DDV

Spremembe, ki najbolj zadevajo potrošnike se uveljavljajo na področju spletnih nakupov, ki jih potrošniki opravijo pri prodajalcih izven EU. Po trenutno veljavni ureditvi je blago zanemarljive vrednosti (do 22 evrov), ki prihaja iz držav nečlanic, oproščeno plačila DDV. To posledično državam članicam povzroča veliko izgubo davčnih prihodkov.

Nova pravila odpravljajo izjemo od plačila DDV za uvoz produktov zanemarljive vrednosti, saj je ta sistem podvržen velikim zlorabam in izkrivljanju konkurence med dobavitelji znotraj EU in dobavitelji iz tretjih držav. Problematično je predvsem dejstvo, da morajo evropska podjetja ne glede na vrednost prodanih dobrih upoštevati pravila, ki urejajo DDV, omenjene uvožene dobrine, pa so bile do sedaj iz tega izvzete. V praksi to pomeni, da so bile pogosto tudi namenoma podcenjene, z namenom izogibanja plačilu DDV.

Takšne zlorabe se redno dogajajo, saj so pošiljke iz držav nečlanic pogostokrat označene kot cenejše, čeprav njihova dejanska vrednost krepko presega mejo 22 evrov. Spodnja meja bo tako dokončno umaknjena 1.1.2021. To pomeni, da bo po novem uvoženo blago iz tretjih držav obdavčeno z DDV, ne glede na njegovo vrednost.

Postopno uveljavljanje sprememb

Spremembe bodo postopne in bodo uvedene v dveh fazah. Članice imajo za prenos smernic iz direktive v domače zakonodaje čas do 31. decembra 2018 in do 31. decembra 2020.

Prve spremembe se bodo namreč pričele uporabljati že 1.1.2019. To velja za spremembe na področju telekomunikacijskih storitev, storitve oddajanja in elektronskih storitev. Sveženj sprememb na področju dobave blaga in storitev na daljavo (iz drugih članic in tretjih držav), pri čemer vrednost uvoženega blaga iz tretjih držav ne presega 150 evrov, pa se prične uporabljati 1.1.2021.

Vir: Mladipodjetnik.si

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21