V človeški zgodovini so recesije in depresije znan pojav. Mnogim prinašajo strah in negotovost, pa čeprav gre za povsem naraven del ekonomskega cikla. Vse te strahove in negotovosti pravzaprav povzročajo miti, ki spremljajo oba pojava. Da bi recesijo in depresijo razumeli, je treba pogled usmeriti preko mitov. V današnjem članku vam bom poizkusil nekoliko globlje predstaviti recesijo in depresijo, kako delujeta in kaj resnično pomenita vlagateljem.

Kaj je recesija?

Obstajata dve definiciji recesije. Prva opisuje recesijo kot dve zaporedni kvartalni obdobji z negativno ekonomsko rastjo, druga definicija pa jo opisuje kot znaten negativen odklon v državni ekonomski aktivnosti, ki traja dlje kot le nekaj mesecev.

Kako deluje?

Rast gospodarstva temelji na ravnotežju med proizvodnjo ter porabo blaga in storitev. Ko gospodarstvo raste, praviloma rastejo tudi prihodki potrošnika in njegova potrošnja, ki povzroča nadaljnjo gospodarsko rast. Ker pa svet nikoli ni popoln, se gospodarstvo na neki točki mora upočasniti. Upočasnitev se lahko pojavi zaradi povsem enostavnega razloga. Recimo da so proizvajalci proizvedli preveč dobrin. Prevelika zaloga (ponudba) dobrin povzroči padec povpraševanja po teh dobrinah. To za sabo potegne manjšo prodajo, slabše zaslužke in padec delnic. Če upočasnitev traja v zgoraj omenjenih časovnih terminih in če se enaka zgodba razširi čez celotno gospodarstvo, potem to zapade v recesijo.

Primeri iz zgodovine

Ker je namen pokazati samo pogostost pojava, se bom osredotočil samo na Ameriko, saj je na žalost velikokrat veljal rek »ko kihne Amerika, se prehladi cel svet«. Od leta 1850 pa do sedaj je Ameriko doletelo 32 recesij in v povprečju je vsaka trajala deset mesecev. Najkrajša je trajala šest mesecev (januar 1980 do julija 1980), dve pa sta trajali šestnajst mesecev (november 1973 do marca 1975 in julij 1981 do novembra 1982).

Kaj je depresija?

Depresija je resna ekonomska katastrofa, v kateri bruto domači proizvod (BDP) pade za vsaj 10 %. Depresija je bistveno hujša od recesije in njene posledice je lahko čutiti več let. Znano je, da depresija lahko povzroči razdejanje v bančnem sektorju, borzi in proizvodnji, prav tako lahko povzroči padec cen, poostrene pogoje kreditiranja, manj denarja, namenjenega za investiranje, povečano število stečajev in večjo brezposelnost. Zaradi vsega naštetega je jasno, da je prebroditi depresijo izziv tako za podjetja kot za gospodinjstva.

Kako deluje?

Depresija nastane, ko se naenkrat ujame več faktorjev. Začne se s preveliko produkcijo dobrin in s tem zmanjšanjem povpraševanja, nato sledi strah, kar se stopnjuje v paniko tako fizičnih kot pravnih oseb. Kombinacija prevelikih zalog in strahu povzroči zmanjšanje podjetniških investicij in potrošnje. Ko se gospodarstvo upočasnjuje, začne rasti stopnja brezposelnosti in osebni dohodki se začno zmanjševati. Manjše plače povzročijo nadaljnjo zmanjšanje potrošnje gospodinjstev, kar doda še dodaten pritisk na brezposelnost in osebne dohodke. Vse to povzroči cikel, kjer je kupna moč prebivalstva tako zmanjšana, da ima težave s plačilom hipotek in kreditov, kar povzroči, da banke zaostrijo pogoje kreditiranja, kar v končni fazi pripelje do bankrotov.

Zgodovinski primeri

Najbolj znana je t.i. »velika depresija« iz leta 1930. Pravzaprav to ime zajema dve depresiji, ki sta se zgodili v tistem času. Prva se je pojavila v avgustu 1929 in je trajala do marca 1933, med katero je BDP padel za 33 %. Druga je trajala od maja 1937 do junija 1938, med katero je BDP padel za 18,2 %. Za nameček je bila predhodnica »veliki depresiji« še ena gospodarska depresija v obdobju med letoma 1893 in 1898.

Kaj se lahko naučimo?

Recesije in depresije prinašajo tako pozitivne in negativne izkušnje, ki jih lahko izkoristimo za boljše razumevanje, kako ta dva pojava delujeta in kako jih lahko preživimo.

Negativne posledice recesije in depresije

* 1. Povečana stopnja brezposelnosti

Večja stopnja brezposelnosti je klasičen znak recesije in depresije. Ko potrošniki zmanjšajo svojo potrošnjo, podjetja zmanjšujejo zaposlenost, da bi držale korak z manjšim zaslužkom. V depresiji je brezposelnost bistveno večja kot v recesiji. Na splošno velja, da v recesiji brezposelnost naraste za 5 do 11 %, v obdobju »velike depresije« pa je brezposelnost narasla iz 3 % v letu 1929 na 25 % v letu 1933.

* 2. Gospodarski obrat navzdol

Ko se gospodarska rast upočasnjuje, se zaloge neizogibno kopičijo, saj povpraševanje po nakupih upada, podjetja pa so v času gospodarske rasti imele dokaj visoko stopnjo proizvodnje. Recesija in depresija nam omogočata, da se znebimo viška zalog v gospodarstvu, a ta proces zna biti boleč.

* 3. Strah

V tem obdobju se pojavlja veliko strahov. Ko se razmere za življenje slabšajo, je večino prebivalstva strah, da se razmere ne bodo kmalu izboljšale. Ta strah povzroči prekomerno previdnost in zmanjšanje potrošnje, kar samo še dodatno poslabša razmere.

* 4. Manjšanje vrednosti premoženja

Delnice so zaradi manjše kupne moči in psiholoških faktorjev zelo izpostavljene padcem. Zaradi strahu in napovedi slabih časov se vlagatelji želijo znebiti vrednostnih papirjev in tudi unovčiti dobičke, ki so jih dosegli v obdobju borzne rasti. Vrednost ne pada samo delnicam, ampak nevarnost preži na celo premoženje.

Pozitivne posledice recesije in depresije

* 1. Zmanjšanje odvečnih zalog

V tem procesu podjetja zmanjšujejo svoje zaloge, proizvodnja se zmanjša in tako naredijo podlago za dolgoročno rast, ko se bo povpraševanje po dobrinah povečalo.

* 2. Uravnoteženje gospodarske rasti

Če je gospodarska rast prevelika in če je ta rast nezadržna v obdobju več let, potem obstaja nevarnost za nastanek nenadzorovane inflacije. Zaradi manjše potrošnje cene padejo in tako nastanejo razmere, v katerih gospodarstvo raste v normalnih okvirjih brez podivjanih cen.

* 3. Priložnosti dobrih nakupov

Vsi trgi se prilagodijo razmeram. Manjše povpraševanje lahko zniža ceno skoraj vsem izdelkom in naložbam, kar ponuja dobre možnosti za velike zaslužke, ko se gospodarstvo spet postavi na noge.

* 4. Drugačno razmišljanje potrošnikov

Potrošniki padejo na realna tla in se v večini zavejo, da ne morejo živeti preko svojih zmožnosti ampak v mejah svojih dohodkov. To povzroči večjo stopnjo varčevanja in s tem rast investicij in rast gospodarstva.

Da bi obdobje recesij in depresij preživeli s čim manj praskami, je treba razumeti, zakaj nastaneta in kako negativno in pozitivno vplivata na gospodarstvo. Prav tako lahko to znanje uporabimo za predvidevanje, kdaj bosta ti obdobji nastopili, saj bomo tako najbolj zaščitili svoje premoženje pred izgubo. Težava trenutnih razmer v svetu je v tem, da niti en še živeči človek ni še nikoli bil v takih razmerah in se je zato nemogoče nasloniti na izkušnje. »Več glav več ve« pravi star pregovor, zato se ne bojte vprašati strokovnjake, saj vam lahko prihranijo veliko živcev in premoženja.

Dejan Kilar

finančni svetovalec in senior partner

dejan.kilar@asista-skupina.si