Ena izmed posledic finančne krize je večje kreditno tveganje in s tem povezano tveganje izpodbojnosti dejanj v stečaju; torej tveganje, da boste morali vse, kar vam je bilo izpolnjeno na tak ali drugačen način, četudi že pred letom dni, vrniti, če bo nad vašim dolžnikom sprožen stečaj.

S tveganjem izpodbojnosti v stečaju se danes zaradi insolventnosti družb, kot so Vegrad, Merkur in SCT, ukvarja večina slovenskih dobaviteljev.

Denar ali kompenzacija?

Poglejmo konkreten primer: dolžnik vam predlaga verižno kompenzacijo, asignacijo ali pobot. Kaj storiti, pristati na tak predlog ali vztrajati pri plačilu v denarju? Odgovor ni enoznačen; odvisen je najprej od tega, kaj predvideva sklenjena pogodba, a tudi od tega, ali so podani vsi trije zakonski pogoji za izpodbojnost dejanj v stečaju.

Kdaj je izpolnitev izpodbojna

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa, da so dejanja izpodbojna, če so storjena v obdobju enega leta pred uvedbo stečaja do začetka stečaja ter če sta podana vsaj en objektivni in en subjektivni pogoj. Objektivni pogoj je podan, če se zaradi izpodbojnega dejanja zmanjša čista vrednost dolžnikovega premoženja in bi bile zaradi tega terjatve drugih upnikov izplačane v manjšem deležu, kot če tega dejanja ne bi bilo; če ste torej z verižno kompenzacijo, asignacijo ali pobotom sami dosegli celotno poplačilo, drugi upniki pa bi bili zato prikrajšani. Zakon določa domnevo objektivnega pogoja, če ste svojo dobavo izvršili, plačila pa niste prejeli sočasno z dobavo, temveč naknadno v dogovorjenem plačilnem roku. To namreč predstavlja dejanje zmanjšanja stečajne mase.

V poslovni praksi si težko predstavljamo avansno ali sočasno plačilo dobave, torej bo objektivni pogoj za izpodbojnost praviloma vedno izpolnjen, zato je izpodbojnost odvisna predvsem od tega, ali je podan tudi subjektivni pogoj. Ta pa je podan v primeru, da ste v trenutku, ko ste pristali na verižno kompenzacijo, asignacijo ali pobot, vedeli ali bi morali vedeti, da je vaš dolžnik insolventen.

V primeru prezadolženosti ali izgube, ki doseže polovico osnovnega kapitala, je insolventnost vidna že iz računovodskih izkazov, objavljenih na straneh AJPES, zato boste svojo neobveščenost zelo težko opravičili. Poleg tega zakon določa domnevo o obstoju subjektivnega pogoja, če upnik doseže izpolnitev svoje terjatve na neobičajen način.

Kaj so neobičajne izpolnitve

Obsežna sodna praksa zelo strogo razlaga neobičajne izpolnitve; za neobičajno pa velja vse, kar ni bilo dogovorjeno že ob sklenitvi posla. Za neobičajnega tako velja načelen dogovor o negotovinskem plačilu ali plačilu na druge načine, ker ne določa niti tega, katera naj bi bila druga plačila; zato ni iztožljiv.

Če zato želimo, da vnaprejšnji dogovor ne bi bil neobičajen, mora vsebovati vse podatke o konkretnih terjatvah, ki so predmet kompenzacije: račune, zneske in udeležence. Je pa to tudi sploh mogoče? Sodišča so mnenja, da je takšen dogovor sicer res težko pričakovati, je pa mogoč.

Kaj storiti

Zmotno je prepričanje, da je tveganje izpodbojnosti mogoče rešiti, ko dolžnik namesto plačila dogovorjenih obveznost predlaga kompenzacijo, asignacijo ali pobot. Iskati pravni nasvet, ko je potrebno že dogovorjeno izpolniti, in pričakovati, da bo pravnik kot “deus ex machina” iz katere od grških tragedij našel rešitev, kako insolventnega dolžnika prisiliti k plačilu, je jalovo delo. Odrešitve ne bo. Prav lahko pa se boste, če je terjatev dovolj visoka, sami znašli sredi tragedije!

Stvari je torej treba pravilno zastaviti že pri sklepanju poslov. O obveznostih se morate dogovarjati in jih izpolnjevati tako, da se izognete objektivnim in subjektivnim pogojem izpodbojnosti. Sicer pa je pravno najpreprostejša rešitev, da se glede plačil dogovorite in jih izpolnjujete avansno ali sočasno z dobavami, blago pa izročite šele po plačilu ali sočasno z njim. Ali pa se dogovorite za pridržek lastninske pravice, ki kljub takojšnji izročitvi blaga delno zagotavlja sočasno izpolnitev plačila.

Možni so sicer tudi drugi, poslovno sprejemljivejši, a pravno bolj zapleteni pristopi, vendar je treba tudi v teh primerih poskrbeti, da so vsi dogovori sprejeti že ob sklenitvi posla. Če pa boste morali vseeno vračati svoje poravnane terjatve v stečajno maso, ne iščite krivca med menedžerji insolventnih družb! Če ob sklepanju poslov ne boste razmišljali o obvladovanju tveganj, boste za to odgovorni predvsem vi sami.

Vir:Primož Raktelj