24. 12. 2014

Davčni svetovalci opažajo, da davčni zavezanci pogosto še vedno ne zahtevajo povračila DDV, ki jim je bil obračunan v drugih državah članicah EU. Razlogi za to so morebiti nepoznavanje rokov in načina vračila, nepoznavanje administrativnih postopkov kot tudi omejitev vračila DDV pri nekaterih vrstah blaga in storitev.

Na podlagi Direktive Sveta 2008/9/ES iz leta 2008, ki jo je implementirala tudi Slovenija, so se postopki vračila DDV ter večina administrativnih postopkov po vseh državah članicah poenotili. Kljub temu pa med državami članicami še vedno ostajajo nekatere posebnosti v zvezi z obveznostjo prilaganja računov zahtevkom za vračilo DDV ter blagom in storitvami, za katere je vračilo DDV dovoljeno. 

Vlaganje zahtevka v sistem e-Davki 
Slovenski davčni zavezanci zahtevke za vračilo DDV, ki so ga plačali v drugih državah članicah EU, vlagajo v sistem e-Davki, in sicer prek obrazca VATR-APP. V obrazcu je potrebno izpolniti vsa relevantna polja, ki jih predvideva obrazec, vključno z oznako sektorja, na katerega se navezujejo prejeti računi z obračunanim lokalnim DDV.
Kaj pričakovati po vložitvi zahtevka za vračilo DDV
Finančna uprava Republike Slovenije zahtevek iz sistema e-Davki posreduje pristojnemu davčnemu organu države članice EU, na katero se zahtevek navezuje. Ko tuji davčni organ sprejme vlogo v obravnavo, o tem tudi obvesti vlagatelja prek elektronskega sporočila. Po oddaji zahtevka lahko davčni zavezanci v roku štirih mesecev prek elektronske pošte pričakujejo odgovor pristojnega davčnega organa, in sicer:
obvestilo o odobritvi zahtevka za vračilo tujega DDV, čemur bo sledilo avtomatsko vračilo DDV na bančni račun, ki ga davčni zavezanec poda na vloženem zahtevku za vračilo;
obvestilo o delni ali celotni zavrnitvi zahtevka za vračilo tujega DDV, pri čemer mora prisojni davčni organ opredeliti razlog (kategorizacijo) za delno oziroma celotno zavrnitev zahtevka;
poziv za predložitev dodatnih informacij. V takšnem primeru mora davčni zavezanec odgovor z zahtevano dokumentacijo oziroma informacijami posredovati pristojnemu davčnemu organu v tujini prek elektronske pošte v roku enega meseca od prejema poziva;
v primeru poziva za predložitev dodatne dokumentacije se rok za odločitev o zahtevku za vračilo DDV podaljša za 2 meseca.
Absolutni rok, v katerem mora pristojni davčni organ iz druge države članice EU odločiti o zahtevku za vračilo DDV (v primeru več pozivov za predložitev dodatnih informacij), je določen kot osem mesecev od prejema zahtevka.

Do kdaj je potrebno vložiti zahtevek za vračilo DDV? 
Rok za vložitev zahtevka za vračilo DDV, ki ga je posamezni davčni zavezanec plačal v preteklem koledarskem letu, je po vseh državah članicah enak, in sicer 30. september. Tako so lahko davčni zavezanci zahtevali vračilo DDV, ki jim je bil obračunan na računih, izdanih v letu 2013, do 30. septembra 2014. Letošnji rok je tako mimo, zato tistim, ki te možnosti letos niso izkoristili, priporočamo, da zahtevek za vračilo DDV, ki so ga plačali v letu 2014, vložijo že ob koncu leta, oziroma v začetku naslednjega leta. S tem se lahko izognejo večnemu vprašanju, ali je takšen DDV, ki so ga plačali v tujini, davčno priznan odhodek tudi za namene davka od dohodka pravnih oseb. Večina davčnih zavezancev namreč strošek takšnega DDV obravnava kot davčno nepriznan odhodek, v skladu s pravilom, da se vsak davek, plačan v tujini, za katerega bi zavezanec lahko zahteval vračilo, pa tega ni storil, obravnava kot davčno nepriznan odhodek za namene izračuna davčne osnove davka od dohodkov pravnih oseb.

Za kakšne nakupe se vrača DDV? 
Slovenija ima v primerjavi z drugimi državami članicami EU eno bolj restriktivnih zakonodaj glede vračila oziroma pravice do odbitka DDV. 66. člen ZDDV-1 namreč omejuje vračilo DDV od nakupa jaht in čolnov ter zrakoplovov, namenjenih zabavi in razvedrilu, osebnih avtomobilov in motornih koles ter vseh nabav blaga in storitev, povezanih z osebnimi vozili (vključujoč stroške nadomestnih delov, maziv, goriva in cestnin), vseh stroškov reprezentance, stroškov namestitve ter stroškov hrane in pijače. Izjeme v zvezi s povračilom DDV so predpisane le za davčne zavezance, katerih dejavnost je neločljivo povezana z uporabo takšnega blaga oziroma storitev. Določbe v zvezi z omejitvijo pravice do povračila DDV pa se po državah članicah precej razlikujejo, zato lahko slovenski davčni zavezanci zahtevajo vračilo DDV, ki so ga plačali v drugih državah članicah, tudi če vračilo za takšno blago ali storitev v Sloveniji ni dovoljeno.

Pri tem je pomembno dodati, da so davčni zavezanci, ki v Sloveniji poleg obdavčljive dejavnosti opravljajo tudi oproščeno dejavnost, v drugi državi članici EU upravičeni do vračila DDV le v znesku, ki ustreza odbitnemu deležu, ki ga ti uporabljajo za uveljavljanje pravice do odbitka DDV v Sloveniji. Ne glede na to pa so v primeru, da davčni zavezanci vodijo ločeno knjigovodstvo (mešani sistemi obračunavanja DDV), v drugi državi članici EU upravičeni do 100 % vračila DDV v zvezi s transakcijami, od katerih imajo v celoti pravico do odbitka DDV tudi v Sloveniji.
Prilaganje kopij računov – da ali ne?

Nekatere države članic EU ne zahtevajo prilaganja kopij računov in druge podporne dokumentacije k zahtevkom, temveč te po potrebi zahtevajo naknadno. Ne glede na to pa večina držav takšno obveznost predpisuje za vse zahtevke (npr. Avstrija)ali zgolj za DDV, ki se nanaša na račune v vrednosti nad 1.000 EUR oziroma 250 EUR za račune, ki se navezujejo na stroške goriva (npr. Nemčija).
Za vračilo DDV davčnim zavezancem iz drugih držav članic EU (ki niso identificirani za namene DDV v Sloveniji) Slovenija do sedaj ni zahtevala prilaganja kopij računov in druge podporne dokumentacije k zahtevku za vračilo. Zaradi povečanega števila davčnih utaj ter neupravičenih zahtevkov za vračilo slovenskega DDV s strani tujih davčnih zavezancev, pa se s 1. 1. 2015 takšna obveznost uvaja tudi pri nas. Tako bodo davčni zavezanci iz drugih držav članic EU morali zahtevkom za vračilo slovenskega DDV, ki se nanaša na račune v vrednosti nad 1.000 EUR oziroma 250 EUR za račune za stroške goriva.

Za kakšen znesek DDV se lahko vloži zahtevek za vračilo? 
Spodnje meje višine DDV, plačanega v tujini, za katerega lahko davčni zavezanci vložijo posamezen zahtevek, so po državah članicah EU standardizirane. Osnovna pravila določajo, da se lahko zahtevki za vračilo DDV nanašajo na minimalno tri mesece ter največ na celotno koledarsko leto. Skupni znesek DDV, za katerega se zahteva vračilo v zahtevku za celotno koledarsko leto, mora znašati najmanj 50 EUR. Na zahtevkih, ki se nanašajo na krajše obdobje, pa je spodnja meja za vračilo DDV, 400 EUR.

Slovenski davčni zavezanci lahko zahtevajo vračilo DDV, plačanega v drugih državah članicah za nabave blaga in storitev, tudi če vračilo za takšno blago ali storitve v Sloveniji ni dovoljeno. Nabor omejitev za vračilo DDV je namreč po državah članicah EU različen:

  • Avstrija: Omejitev vračila DDV je v Avstriji določena le za stroške reprezentance (razen če gre za poslovna kosila/večerje, pri katerih so sam sestanek in udeleženci ustrezno dokumentirani), za nabave, najem, uporabo ter popravila osebnih motornih vozil (razen če le-te nabavi davčni zavezanec, katerih dejavnost predstavlja avtošola, taksi služba, ali dejavnost dajanja vozil v najem). Za vse ostale stroške, je vračilo DDV v osnovi dovoljeno;
  • Hrvaška: Za razliko od Slovenije, je na Hrvaškem vračilo DDV možno tudi za stroške namestitve. Omejitev vračila je določena le za stroške reprezentance, nakupov jaht in čolnov ter zrakoplovov, namenjenih zabavi in razvedrilu, osebnih avtomobilov in motornih koles ter vseh nabav blaga in storitev, povezanih z osebnimi vozili (vključujoč stroške nadomestnih delov, maziv, goriva in cestnin);
  • Italija: Pravila glede omejitve vračila DDV v Italiji opredeljujejo le blokado na DDV, plačan v zvezi s stroški reprezentance, medtem ko je vračilo DDV v celoti mogoče za transakcije, povezane z namestitvijo (stroški restavracij, barov in hotelov). Vračilo DDV za stroške, povezane z avtomobili (gorivo, maziva, vzdrževanje), je dovoljeno v višini 40% plačanega DDV, če se avto uporablja tako za privatne kot tudi službene namene, oziroma v višini 100% plačanega DDV, če se takšen avtomobil uporablja zgolj za službene namene;
  • Madžarska: Omejitev vračila DDV je na Madžarskem določena precej široko. Vračilo ni dovoljeno za stroške hrane in pijače ter ostalih stroškov reprezentance, storitev pogostitve in cateringa, nakupe jaht in čolnov ter zrakoplovov, namenjenih zabavi in razvedrilu, osebnih avtomobilov in motornih koles z velikostjo motorja nad 125cc ter vseh nabav blaga in storitev, povezanih z osebnimi vozili (vključujoč stroške nadomestnih delov, maziv in goriva), 50% stroškov storitev v zvezi z upravljanjem in vzdrževanjem osebnih vozil, storitev taksi službe, stroškov parkirnin ter cestnin (razen za motorna vozila z bruto težo 3,5 ton ali več, vključno z avtobusi), nabav stanovanjskih nepremičnin ter blaga in storitev, povezanih z gradnjo ali obnovo stanovanjskih nepremičnin, ter 30% telekomunikacijskih stroškov in storitev, povezanih s prenosom podatkov prek interneta;
  • Nemčija: Določbe glede omejitve vračila DDV so v Nemčiji podane precej ugodno, saj je vračilo DDV v osnovi mogoče za vse nabave blaga in storitev, razen tistih, ki niso povezane z opravljanjem dejavnosti (npr. darila).

Vir: Finance