Kako lahko podjetnik davčni dolg poplača s terjatvijo
Na Dursu upoštevajo, da so številna podjetja v težavah, ker njihovi poslovni partnerji zamujajo s plačili računov
Pešanje plačilne discipline vpliva tudi na naraščanje davčnega dolga. Država nič ne naredi za plačilno disciplino, od mene pa terja plačilo davkov, čeprav nimam denarja prav zaradi plačilne nediscipline, se huduje marsikateri podjetnik. Na Davčni upravi RS (Durs) trdijo, da imajo rešitve tudi za te primere.
Kako naj ravna podjetnik, ko vidi, da zaradi zamujenih plačil ne bo mogel poravnati davčnih obveznosti, je pojasnila Dijana Fortuna, vodja oddelka za davčno izterjavo na Dursu. Predvsem naj se še pred nastankom davčnega dolga oglasi na pristojnem davčnem uradu in ponudi finančni načrt za poplačilo obveznosti.
“S tem olajša delo sebi in nam,” pravi sogovornica. Davčna uprava se nato odloča o različnih možnostih, odlogu plačila, obročnem plačevanju, odpisu dolga in pri tem upošteva predpise in konkretne razmere dolžnika.
Kot pravi Dijana Fortuna, v zdajšnjih razmerah menijo, da bi bilo treba pri izterjavi dati več poudarka finančnim terjatvam davčnih dolžnikov.
Namesto plačila je mogoče ponuditi terjatev
Kot je pojasnila, so pri tem tri možnosti. Prva je, da davčni izterjevalec zaprosi davčnega dolžnika za podatke o odprtih terjatvah. Mogoče je tudi, da pri inšpekcijskem pregledu odkrijejo nesporne terjatve.
Lahko pa tudi dolžnik sam predlaga, da se njegov davčni dolg poravna s terjatvami. To bi lahko bila rešitev zadreg podizvajalcev, ki so v težavah, ker jim večja podjetja ne plačujejo opravljenega dela. Seveda pridejo v poštev le izterljive terjatve.
Konkretno to pomeni, da Durs potrebuje verodostojno listino, denimo potrjen račun, iz katerega so razvidni višina terjatve, datum nastanka terjatve in datum njene zapadlosti.
Terjatev mora biti kratkoročna, ne sme biti pogojna in dolžnik jo mora priznati v celoti. V poštev pridejo le terjatve do domačih poslovnih subjektov.
Postopek je hitrejši in cenejši
V davčnem izrazoslovju se to imenuje rubež terjatve. To še ne pomeni poplačila, opozarja Dijana Fortuna, saj je treba izpeljati postopek izterjave, in dodaja: “Prednost našega postopka je v tem, da so stroški nižji kot pri sodni izvršbi, hkrati pa je postopek hitrejši kot pri sodni izvršbi in zarubljene terjatve imajo v insolvenčnih postopkih prednostno pravico do poplačila.”
Kar pomeni, da ima država v tem primeru prednost pri poplačilu terjatve.
Pomembno je prehiteti sklep o izvršbi
Glavno je, da se podjetnik pravočasno obrne na pristojni davčni urad. “Takoj, ko vidi, da davčni upravi oziroma državi ne bo mogel v roku plačati obveznosti, ki jih je sam napovedal, se mora dogovoriti o ukrepih.” Ko Durs izda sklep o davčni izvršbi, se ni več mogoče kaj veliko dogovarjati.
Vir in informacije: Finance, 13.10.2009, www.finance.si, Avtor: Lojze Javornik