Vir: Delo, 17.2.2009, www.delo.si, Avtor: Saša Bojc

 

Samozaposlitev

 

Prepričati se je treba, ali je s. p. res najboljša oblika za uresničitev poslovne zamisli Marsikaj je mogoče urediti po spletu – Zavod za zaposlovanje razpisuje subvencije za samozaposlitev

 

»Ste ostali brez zaposlitve ali pa se vam to lahko kmalu zgodi? Bi se radi preizkusili na samostojni poti? Ne oklevajte več! Vzemite zadeve v svoje roke in postanite sami svoj šef!« nagovarja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje uporabnike svoje spletne strani. Tistih, ki so med 73.911 brezposelnimi, kolikor so jih na zavodu našteli konec januarja – samo ta mesec se jih je na novo prijavilo 12.895 –, vsaj razmišljali v tej smeri, najbrž ni malo. Toda kako in kje se registracije lotiti, se mnogim zdi (pre)velik zalogaj.

 

Pred ustanovitvijo nove družbe oziroma pred statusnimi spremembami v že obstoječi družbi mora vsak podjetnik najprej preveriti, ali izbrana oblika zagotavlja uresničitev njegovih podjetniških ciljev in pričakovanj partnerjev. Nekatere oblike so namreč lahko veliko primernejše za posamezne namene kot druge, zato je izbira najboljše rešitve zelo pomembna. Po zakonu o gospodarskih družbah je samostojni podjetnik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost; pri tem mu zakon ne prepoveduje opravljanja dejavnosti poleg redne zaposlitve, je zapisano v besedilu z naslovom Kako postati samostojni podjetnik posameznik na spletni strani Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

 

Registracija je brezplačna

 

Registracija s. p. je brezplačna in vsebuje vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije (PRS), ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), posredovanje davčnih podatkov Davčni upravi RS, prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje (razen popoldanskih s. p.), prijavo otrok podjetnika do 18. leta v obvezno zdravstveno zavarovanje (ob registraciji s. p.), postopek identifikacije za DDV, vpis spremembe podatkov v PRS, izbris podjetnika iz PRS in naročilo izpisa podatkov iz PRS.

 

V prijavi za vpis, ki jo podjetnik prinese ali pošlje na eno vstopnih točk VEM (te so objavljene na spletni strani e-uprave oziroma e-vem), mora podjetnik navesti: predlagani datum vpisa, ki je poznejši od dne vložitve prijave za vpis in ni starejši od treh mesecev od dne vložitve prijave za vpis; podjetje in podatke o sedežu; podatke o podjetniku (ime in priimek, EMŠO, prebivališče, davčno številko); podatke o zastopniku; dejavnosti ki jo bo opravljal; izjavo podjetnika, da nima neporavnanih dospelih obveznosti iz njegovih prejšnjih poslovanj. Tisti, ki imajo kvalificirano digitalno potrdilo, lahko priglasitev dejavnosti opravijo po spletnem naslovu: http://e-uprava.gov.si/e-uprava, sicer pa sta za registracijo potrebna osebni dokument in davčna številka.

 

Sklep o registraciji prejme podjetnik z osebno vročitvijo po pošti dan po navedenem datumu registracije, elektronsko v varni poštni predal ali osebno še isti dan na Ajpesu. Ko dobi sklep, mora odpreti poslovni račun na banki, sporočiti na krajevno pristojni davčni urad registracijo s. p. in se najpozneje v osmih dneh prijaviti v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje.

 

Za nekatere dejavnosti posebna dovoljenja

 

Podjetnik lahko začne delati, ko je vpisan v PRS, razen če so za njegovo dejavnost določeni posebni pogoji. Dejavnosti, za katere je treba pridobiti posebna dovoljenja oziroma licence, so objavljene na spletnih straneh: www.gov.si/mg. Te so predpisane, denimo, za gostinsko dejavnost, prirejanje iger na srečo, proizvodnjo vina in prometa z njim; za prevozniško dejavnost v cestnem prometu je treba pridobiti licence pri Obrtni zbornici Slovenije, licenco za opravljanje dejavnosti organiziranja oziroma prodaje turističnih potovanj in podobno pa izdajajo pri Gospodarski zbornici Slovenije. Tudi kadar zakon ne zahteva posebne odločbe, mora podjetnik izpolniti z zakonom predpisane pogoje za opravljanje te dejavnosti, te pa preverjajo pristojne inšpekcijske službe.

 

Strokovna izobrazba je posebej predpisana samo za dela v nekaterih gospodarskih dejavnostih (kot so trgovina, gostinstvo in turizem). Nekateri pomembnejši pogoji so določeni še v drugih zakonih: zakonu o graditvi objektov, stanovanjskem zakonu, obrtnem zakonu in zakonu o varnosti in zdravju pri delu.

 

Vodenje poslovnih knjig in druge obveznosti

 

Zakon določa, da mora samostojni podjetnik voditi računovodstvo. Vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov podjetnika, ki ustreza merilom majhne družbe, ureja poseben računovodski standard. Podjetniki ponavadi vodijo poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, v nekaterih primerih pa lahko to počno tudi po preprostem sistemu. Zadnjega lahko podjetnik uporabi v prvem poslovnem letu in če ne zaposluje več kot treh delavcev, v naslednjih letih pa se sistem določi na podlagi podatkov iz letnega poročila. Po enostavnem knjigovodstvu lahko vodi knjige tudi, če v zadnjem poslovnem letu ni prekoračil dveh od naslednjih meril: če povprečno število delavcev ne presega tri, letni prihodki niso višji od 42.000 evrov in povprečna vrednost aktive ne presega 25.000 evrov, pojasnjujejo na GZS.

 

Podjetnik mora o izbranem vodenju poslovnih knjig obvestiti pristojni davčni organ najpozneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto. Če začne poslovati med letom, pa mu mora to pisno javiti najpozneje v osmih dneh po začetku poslovanja. Na spletni strani GZS priporočajo, naj podjetnik prepusti vodenje poslovnih knjig računovodskemu servisu.

 

Podjetnik mora plačevati davek od dohodkov iz dejavnosti, davek na dodano vrednost (če doseže z zakonom določeno višina prihodkov oziroma na podlagi izjave za vpis v davčni register), poleg drugih dajatev pa še prispevke za socialno varnost. Za obveznosti iz poslovanja odgovarja z vsem svojim premoženjem – z imetjem podjetja kakor tudi s svojim osebnim imetjem –, in sicer samostojno in neposredno.

 

Kako do subvencije?

 

Bodoči samostojni podjetniki naj ne prezrejo možnosti, da zavod za zaposlovanje samozaposlitev subvencionira, pripravlja pa tudi dvodnevno delavnico o osnovah podjetništva. Kot je povedala Ana Marija Ljubec iz zavodove službe za programe zaposlovanja, lahko dobijo subvencijo tisti, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih ali so v postopku izgubljanja zaposlitve, ki imajo pripravljen in podpisan zaposlitveni načrt in predlog o vključitvi v subvencijo ter potrjeno udeležbo na dvodnevni delavnici. »Trenutno v subvencioniranje vključujemo ljudi, ki so sodelovali na lanski delavnici, v nove pa se bodo lahko vključili predvidoma konec februarja.« Subvencija za samozaposlitev znaša 4500 evrov.

 

Samozaposlitev mora biti za polni delovni čas (izvzeti so invalidi, ki se tako zaposlijo za krajši delovni čas), za poslovni subjekt pa se šteje novoustanovljeno podjetje, samostojni podjetnik (s. p.) ali oseba, ki z osebnim delom samostojno opravlja dejavnost po odločbi pristojnega organa oziroma vpisa v register samostojnih dejavnosti. Oseba se lahko samozaposli na območju Republike Slovenije, ne sme pa opravljati primarne kmetijske proizvodnje, ribištva in ribogojstva ter premogovništva. Do subvencije prav tako niso upravičeni ljudje, ki so v zadnjih petih letih že izkoristili to možnost ali že imajo status samozaposlenega.

Vir:JAPTI