Danes poznamo na trgu več oblik dela, ki so različne glede na vrsto opravljenih del in status prejemnika dohodka. V tem članku se bomo posvetili dvema; zaposlovanju preko študentske napotnice in začasnem ali občasnem delu upokojencev.

ŠTUDENTSKO DELO

Študentsko delo je delo osebe, ki ima status dijaka ali študenta in se v podjetje vključi preko študentskega servisa oziroma preko študentske napotnice.

Kdo sploh lahko dela na študentsko napotnico?

Študentsko napotnico izda (izbran) študentski servis. Preko te napotnice lahko delajo:

  • osnovnošolci, ki dopolnijo 15 let,
  • redni dijaki, ki imajo status dijaka v Sloveniji in so dopolnili 15 let,
  • študentje, ki imajo status rednega ali izrednega študenta doma ali v tujini,
  • udeleženci izobraževanj odraslih (izredni dijaki, mlajši od 26 let, ki niso v delovnem razmerju in niso prijavljeni v ZZZS),
  • tujci, ki opravljajo svoj študij (v okviru mednarodnih izmenjav) in tujci, ki študirajo v Sloveniji.

Vsak študent mora pred nastopom dela prevzeti študentsko napotnico, saj se v nasprotnem tovrstno delo šteje za delo na črno.

Vsak študent vplačuje v pokojninsko blagajno

Študent z vsakim nakazilom, ki ga prejme na napotnico, vplača tudi pokojninsko dobo, ki je odvisna od bruto vplačanega zneska. Informativni izračun pokaže, da študent, ki prejeme 150 € neto, v pokojninsko blagajno vplača 6 dni. 

Koliko stane študentsko delo?

Minimalna urna postavka za študentsko delo je 4,53 bruto. Končni račun, ki ga prejme delodajalec, izda študentski servis, in v njem so vključeni vse obremenitve in prispevki, zaračunan pa je tudi DDV.

Račun za celoten znesek prejeme delodajalec od študentskega servisa. Stroški študentskega dela bi bili torej naslednji:

  • Izplačilo študentu: 100 €
  • Bruto znesek na napotnici: 118,34 € (vključuje 15,5 % prispevek študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje)
  • Znesek računa brez DDV: 158,27 € (vključeni so dajatve in prispevki delodajalca)
  • Znesek računa z DDV je 167,06 € (obračun DDV od koncesijske dajatve in prispevkov)

 

Kaj pripada študentom?

Študentu, vključenemu v redno delo, pripada odmor, ki se všteva v delovni čas in je plačan. Podjetja morajo biti previdna pri zaposlovanju študentov na določena delovna mesta, za katera zakonodaja zahteva primerno izobrazbo, kot so trgovec, prodajalec idr.

Podjetje študentu ni dolžno plačati malice ali prevoza, vendar mu stroške vrne tako, da mu prizna večje število ur, kar pomeni, da mora za ta znesek plačati vse prispevke in koncesijske dajatve.

 

ZAČASNO ALI OBČASNO DELO UPOKOJENCEV

Če skoraj vsak posameznik stopi na trg dela s pomočjo študentske napotnice, se marsikdo sprašuje, kako naj bo še koristen, čeprav se je uradno njegov čas na trgu dela končal. Ker se je življenjska doba podaljšala, je veliko upokojencev, ki so vitalni in želijo biti aktivni na trgu dela. Država je zato omogočila obliko dela, ki so jo poimenovali Začasno in občasno delo upokojencev, in omogoča ponoven vstop na trg dela, s čimer ohranjajo družbeno in individualno udejstvovanje ter delovanje upokojencev. Na trg dela se lahko vključijo vsi upokojenci, razen tistih, ki prejemajo delno starostno ali predčasno pokojnino, delno pa so še delovno aktivni.

Koliko lahko upokojenec zasluži na leto?

Upokojenci z vključitvijo v začasno ali občasno delo ne ostanejo brez pokojnine, vendar tudi zanje veljajo določene omejitve, in sicer:
  • V koledarskem mesecu lahko opravijo maksimalno 60 ur. Neizkoriščene ure se ne morejo prenašati v naslednji mesec.
  • Minimalna urna postavka je 4,32 €.
  • Dohodek za opravljeno delo ne sme presegati 6.471,21 € v celotnem seštevku ur.
  • Upokojenec lahko dela za več delodajalcev hkrati, vendar ne sme preseči predpisanega števila ur in višine dohodka.

Koliko stane delo upokojenca?

Če študentsko delo ureja in nadzira študentski servis, je pogodba med upokojencem in podjetnikom individualna. Pri tem mora delodajalec spoštovati zgoraj navedene omejitve.

Pri obračunu dela je v stroške dela treba vključiti dajatev po ZUTD-A, prispevek za zdravstvo in prispevek za invalidnost. Stroški dela upokojencem so dodatno obremenjeni še z normiranimi stroški, prispevkom za zdravstvo, akontacijo dohodnine ter davki in prispevki.

Stroške lahko na kratko prikažemo takole:
  • Izplačilo upokojencu: 100 €
  • Bruto znesek: 137,49 €
  • Davki in prispevki: 88,73 €
  • Strošek izplačevalca: 188,73 €

Spoštovanje zakonodaje in predpisov

Pri vključevanju upokojencev v občasno ali začasno delo je treba spoštovati tudi druge določbe ZDR-1, kot so prepoved diskriminacije, spolnega in drugega nadlegovanja, trpinčenja na delovnem mestu in enake obravnave glede na spol, o odmorih in počitkih ter o odškodninski odgovornosti.

Vsebina del, ki jih lahko opravlja upokojenec, ni določena, je pa treba upoštevati omejitve in pravila, ki jih določajo predpisi. Za začasno ali občasno delo upokojencev se uporabljajo tudi predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

Zaposliti študenta ali upokojenca?

Odločitev, koga zaposliti, je seveda vedno odvisna od narave dela in zahtev delodajalca.

Zakonodaja omogoča tudi druge vire dohodkov oziroma pogodb, kot so:

  • Dohodki na podlagi poslovodenja (civilnopravnega razmerja).
  • Dohodek na podlagi opravljenega podjemnega dela.
  • Dohodek na podlagi opravljenega avtorskega dela.
  • Dohodek na podlagi prenosa premoženjske pravice.
Za lažjo odločitev in izračune posameznih pogodb pa je na voljo tudi pripomoček za hiter izračun, ki je dostopen tukaj.

O stroških iz drugih pogodbenih razmerij smo pisali tudi v tem članku. Pri njihovem obračunu si lahko pomagate tudi s programom Minimax, ki omogoča obračun osebnih prejemkov za več kot 74 različnih izplačil.

Če vas zanima, kako na enostaven način obračunati različne oblike osebnih prejemkov gospodarstvu, vas vabimo, da si zagotovite klic našega svetovalca, ki vam bo podrobneje predstavil vse razpoložljive možnosti.

Vir: Minimax