Vprašanje |
Spoštovani! Zasledila sem, da lahko tudi izvenzakonski partner (partnerja sta prijavljena na istem naslovu) opravlja kratkotrajno delo. A to drži? Najlepša hvala in lepo pozdravljeni! |
Odgovor (07.08.2012) |
Spoštovani,sprememba Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki prinaša spremembe pri izvajanju kratkotrajnega dela, je pričela veljati dne 28.7.2012. Od tega dne dalje lahko kratkotrajno dela opravlja tudi zunajzakonski partner in partner v registrirani istospolni skupnostiLp pozdrav,
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve |
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanje na črno v 17. členu določa kratkotrajno delo kot izjemo, ki se ne šteje kot zaposlovanje na črno. Za kratkotrajno delo se šteje brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi, kadar ga opravljajo:
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe,
- oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena,
- starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe
Namen citirane določbe je, da lahko npr. zakonec, otroci in starši lastnika oziroma solastnika mikrodružbe, ustanovitelja zavoda oziroma samozaposlene osebe z največ 10 zaposlenimi v primerih izredno povečanega obsega dela pri naštetih delodajalcih opravljajo kratkotrajno delo (delo v obsegu največ 40 ur mesečno) – neke vrste pomoč, za katero ne prejemajo plačila. Vendar pa je potrebno osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo pred začetkom dela prijaviti pri Zavodu za zdravstveno varstvo Slovenije v zavarovanje za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Ta vrsta dela ne šteje za delovno razmerje, kar pomeni, da lahko kratkotrajno delo opravljajo tudi tujci, če izpolnjujejo pogoje iz 17. člena zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno.
Delodajalec je dolžan v skladu s 17. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju za osebo, ki bo opravljala kratkotrajno delo, plačati prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Pri vsakem delu nastanejo dodatna tveganja nastanka poškodb ali poklicnih bolezni, zato mora biti podana posebna prijava (trenutno: obr. M-12 in plačan prispevek. Višino prispevka določi skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije s sklepom o pavšalnih prispevkih za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Trenutna višina prispevka je 4,58 EUR.
Delodajalec vodi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki vsebuje:
- osebno ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo,
- uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, kot jo je potrdila oseba, ki opravlja kratkotrajno delo, po dnevih,
- skupno število ur opravljenega kratkotrajnega dela na mesečni ravni.
Evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu predloži delodajalec v podpis osebi, ki opravlja kratkotrajno delo, dnevno ob začetku in zaključku opravljanja kratkotrajnega dela. Za izvajanje nadzora delodajalec hrani evidenco še dve leti po prenehanju opravljanja kratkotrajnega dela osebe, ki je to delo opravljala.
Kratkotrajno delo se mora glede zaposlovanja oseb, mlajših od 18 let delovnega časa, nočnega dela, odmorov in počitkov ter varstva nekaterih kategorij delavcev opravljati v skladu s predpisi o delovnih razmerjih in predpisi o varnosti in zdravju pri delu.
Vir:www.mddsz.gov.si