Te dni je šel v javno razpravo predlog zakona o malem delu. Medtem ko imajo študenti številne pripombe, pa je Mateja Kožuh Novak (ZDUS) za MMC dejala, da ga absolutno podpirajo.
Kot je znano, zakon prinaša 29,5-odstotno obdavčitev študentskega dela (namesto trenutne 16,8-odstotne), omejitev dela na 728 ur na leto (oziroma 14 ur na teden; tedenska omejitev velja za brezposelne in upokojence, ne pa tudi za študente, ki pa prav tako na smejo preseči letne omejitve), bruto prejemek na uro pa bo lahko najmanj 3,5 evra in največ 8 evrov. Obstaja tudi omejitev glede števila na ta način zaposlenih; pri delodajalcu jih lahko naenkrat opravlja malo delo toliko, da njihovo število ne presega 30 odstotkov redno zaposlenih pri tem delodajalcu.
Slovo od študentskih servisov?
S predlaganimi spremembami bodo zagotovo največ izgubili študentski servisi in koncesionarji ter vsi tisti, ki se iz tega financirajo, torej tudi študentske organizacije. Niso sicer redki študentje, ki menijo, da študentski servisi dobro opravljajo svoje delo in da zanje naredijo veliko dobrega – denimo storitev posredovanja del ali nakazilo plačila za opravljeno delo tudi, če tega sam naročnik dela še ni poravnal. Te se bojijo, da bodo brez vsega tega ostali, ko bo sedanja dejavnost študentskih servisov postala neprofitna in zato ne bodo več imeli interesa za nadaljnje zagotavljanje teh storitev.
Ne veseli jih niti to, da se bodo za malo delo morali potegovati skupaj z upokojenci in nezaposlenimi, kar naj bi jim zmanjšalo možnosti.