Banke v zadnjem času kar tekmujejo z višino obrestnih mer za vezane depozite. Navajamo nekatere ugodne ponudbe, vendar smo zaradi rokov priprave gradiva za tisk lahko vključili le tiste s konca prejšnjega meseca, zato se splača pogledati, ali so banke objavile nove ugodnosti. Navsezadnje je oktober mesec varčevanja.


 
Nekatere slovenske banke so septembra za dolgoročno vezane vloge ponujale obresti, ki so bile višje od letne inflacijske stopnje.

Podatki bank kažejo, da imajo pri privabljanju varčevalcev dokaj različne ponudbe tako po ročnosti kot višini obrestnih mer in pologa, ki je potreben za najugodnejšo obrestno mero. Navajamo letne obrestne mere. V Banki Koper so konec septembra imeli najvišjo spremenljivo obrestno mero za dolgoročne depozite 5,07 odstotka. V Raiffeisen Banki je bila najvišja depozitna obrestna mera pet odstotkov, in sicer za vezave nad devet mesecev in znesek nad 50.000,01 evra; najdaljša ročnost tega depozita je do pet let.

Unicredit banka je imela v akcijski ponudbi 5,2-odstotno obrestno mero za vezavo nad 12 mesecev. Možno je dodatno povišanje obrestne mere glede na poslovno sodelovanje komitenta z banko, so pristavili. V SKB banki pa je bila najugodnejša fiksna obrestna mera 5,25 odstotka za ročnost od 366 do 399 dni.

Oktober je dober

V Novi ljubljanski banki so imeli septembra najvišjo nespremenljivo obrestno mero v akciji NLB Super depozit: to je 5,55 odstotka za 24-mesečno vezavo in 5,25 odstotka za 13-mesečno; najmanjše vplačilo je bilo tisoč evrov. Abanka ima najvišjo obrestno mero 5,55 odstotka v posebni ponudbi depozitov s fiksno nominalno obrestno mero za vezavo nad enim do vključno treh let. V Novi KBM so za mesec varčevanja pripravili akcijo Oktober je dober, v kateri vezavo najmanj tisoč evrov nad eno leto obrestujejo z nespremenljivo obrestno mero 5,6 odstotka.

Najvišjo obrestno mero pa smo odkrili v Volksbanki, to je 5,7 odstotka za depozite za eno do dveh let; depozite od šestih do devetih mesecev obrestujejo z letno obrestno mero 5,6 odstotka, depozite od devetih mesecev do enega leta pa 5,65. Najmanjši znesek vezave je sto evrov, ponudba pa velja do konca oktobra.

Posebne akcije

Poleg tega so tudi posebne akcije. Tako ima Raiffeisen Banka posebno paketno ponudbo depozita in naložbe v investicijske sklade, kjer vezavo 91 dni obrestuje kar z 10-odstotno letno obrestno mero. Pogoj je, da varčevalec polovico privarčevanih sredstev veže v depozit, drugo polovico pa naloži v investicijske sklade; najmanjši vložek je dva tisoč evrov. Kot smo omenili, je najugodnejša obrestna mera za 91-dnevno vezavo, za daljše vezave so obresti nizke.

Banka Celje je v prejšnjem in tem mesecu siceršnji ponudbi varčevanj dodala tako imenovani enkratni depozit, to je kratkoročni depozit v domači valuti na šest mesecev in z nominalno letno obrestno mero 5,25 odstotka. Kot ugotavljajo, se varčevalci najpogosteje odločajo za kratkoročno varčevanje v domači valuti. Pri varčevalnih računih varčujejo s tovrstnim računom s sedemdnevnim odležanjem z dodatno storitvijo avtomatski prenos sredstev s transakcijskega na varčevalni račun. In tu so še postopna varčevanja z mesečnimi pologi.

Nova KBM pa ponuja možnost samodejnega obnavljanja depozitov, kar pomeni, da se obresti ob zapadlosti (ali tudi v krajših časovnih obdobjih) prenesejo na vpogledni transakcijski račun, vezava glavnice pa se samodejno obnovi za obdobje, ki je bilo dogovorjeno ob sklenitvi pogodbe, če vlagatelj ne da drugačnih navodil. Banke smo vprašali tudi, koliko so se od začetka leta povišale najugodnejše depozitne obrestne mere. Razpon sega od 0,82 odstotne točke v NLB do več kot enega odstotka v Unicredit banki in Volksbanki.

Do konca leta obresti še nekoliko višje

V slovenskih bankah pričakujejo, da bodo obresti do konca leta verjetno še nekoliko večje. V NLB so pojasnili, da se obrestna mera tekoče prilagaja tržnim obrestnim meram z ustreznim odbitkom oziroma pribitkom. Spomnili so, da se je letos krivulja tržnih obrestnih mer za evro precej spreminjala, vendar tako, da so obrestne mere bolj ali manj rasle, najbolj junija in julija. Banke potrebujejo za poslovanje dolgoročne vire, ki so zdaj pri svetovnih virih težko dostopni in dragi. Tudi to je razlog, da poskušajo privabiti več denarja v obliki depozitov.

Odločilni pri depozitnih obrestnih merah bosta torej cena in ponudba denarja na medbančnih trgih. Negotovost na svetovnih finančnih trgih in inflacijska grožnja napovedujeta rast obresti. Tudi načrti ameriške vlade za ozdravitev finančnega sistema z odkupom spornih vrednostnih papirjev ne bodo povrnili zaupanja čez noč in prav tako ne na mah odpravili vseh težav, menijo v Volksbanki. Po njihovem mnenju se bo zaradi prestrukturiranja finančnih ustanov v ZDA močno zmanjšala ponudba denarja na medbančnih trgih.

Kam bo šel denar varčevalcev?

V Volksbanki pričakujejo, da bodo vlagatelji zaradi negotovosti na kapitalskih trgih več svojih sredstev vlagali v surovine in plemenite kovine, manj pa v obveznice. Tudi to bo spodbujalo višanje obrestnih mer. V Novi KBM pa, nasprotno, menijo, da bodo zaradi negotovosti na kapitalskih trgih nakupi delnic in točk vzajemnih skladov tudi v prihodnje manj privlačni in bodo ljudje pripravljeni vlagati denar v banke, kjer so donosi bolj predvidljivi.

In kako bo z obrestmi v prihodnjem letu?

Bančniki večinoma pričakujejo znižanje obrestnih mer. Ta napoved temelji na pričakovanjih, da se bo živčnost na svetovnih finančnih trgih zmanjšala, inflacija v evropski denarni uniji umirila, gospodarska rast začela pešati in da bo Evropska centralna banka pred koncem leta znižala obresti. Gotovo tudi zaradi takih pričakovanj najvišjih obresti ne ponujajo za najdaljše vezave, ampak za ročnosti od devetih do 12 mesecev.


 

Avtor: Lojze Javornik

Članek je bil objavljen v prilogi Denar in trg.