Novela Zakona o delovnih razmerjih, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 103/07, veljati pa je začela 28.11.2007 je med drugimi novostmi prinesla tudi izrecno obveznost delodajalcev, da delavce najpozneje do 31.marca pisno obvestijo o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
Pri sestavi obvestila o odmeri letnega dopusta je potrebno upoštevati določila zakona o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca, splošni akt delodajalca (če ga ima) in pogodbo o zaposlitvi.
Zakonske določbe, ki jih mora delodajalec upoštevati pri odmeri letnega dopusta, so:
– predpisano trajanje letnega dopusta (minimalni letni dopust),
– dodatni letni dopust,
– pridobitev pravice do letnega dopusta (celotnega),
– pravica do sorazmernega dela letnega dopusta

Vzorec Odločba o letnem dopustu

1. Kolikšno je minimalno število dni letnega dopusta?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v prvem odstavku 159. člena določa, da ima delavec v posameznem koledarskem letu pravico do minimalnega letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni ali krajši delovni čas. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega delavca, tako da ima delavec, če dela npr. 5 delovnih dni na teden, pravico do najmanj 20 dni letnega dopusta; če dela 6 delovnih dni na teden, pa ima pravico do najmanj 24 dni letnega dopusta. Štirje tedni so zakonski minimum ne glede na določbe iz kolektivnih pogodb ali pogodb o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah ali pogodbah o zaposlitvi pa se običajno določajo še dodatni dnevi dopusta, glede na specifiko obremenitev v dejavnosti, podjetju ali na posameznem delovnem mestu.

2. V katerih primerih se po ZDR odmerjajo dodatni dnevi letnega dopusta?

Poleg minimalno štirih tednov letnega dopusta, ki jih določa 1. odstavek 159. člena, določata drugi in tretji odstavek isti člen pravico do še dodatnih dni:

1. najmanj 3 dodatne delovne dni letnega dopusta, če je delavec:

•starejši delavec,
•invalid,
•delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro ali
•delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo;

2. po en dan dodatnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Dodatni dnevi se med seboj ne izključujejo. Pri pravici do dodatnega dneva letnega dopusta za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let, pripada ta dopust obema staršema, in sicer že v koledarskem letu, od trenutka rojstva otroka, tako da delodajalci izdajo delavcem po rojstvu otroka novo obvestilo o dodatnem letnem dopustu.

Do dodatnih dni letnega dopusta so upravičeni tudi:
1. mladi delavci (med 15. in 18. letom starosti); delavci, ki še niso dopolnili 18 let, imajo v skladu z določbo 198. člena ZDR pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni;
2. nočni delavci (149. člen ZDR, med 23. in 6. uro zjutraj); pri njih je daljši letni dopust določen v prvi alineji tretjega odstavka 150. člena ZDR, vendar pa ZDR ne navaja, koliko dni letnega dopusta pripada takemu delavcu iz tega naslova, in je to prepuščeno kolektivnim pogodbam oz. pogodbam o zaposlitvi.

3. Kako se lahko izrabi letni dopust?

Letni dopust se izrablja samo v delovnih dnevih in da je osnovna enota letnega dopusta dan in ne ura, zato ni pomembno, koliko ur traja delovni dan nekoga. Letni dopust se torej lahko koristi le v dneh in ne v urah, kot se to še vedno dogaja v nekaterih podjetjih.

4. Kako je s pravico do celotnega oziroma sorazmernega letnega dopusta?

Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta v skladu s 161. členom ZDR, ko mu preteče čas nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.

Pravico do sorazmernega dela letnega dopusta pa ureja 162. člen ZDR. Po tej določbi pripada delavcu v primerih iz tega člena ZDR sorazmeren del dopusta. Ta se izračunava na podlagi dvanajstin, kar v praksi pomeni eno dvanajstino za vsak polni mesec dela v koledarskem letu. Taki primeri so taksativno določeni v ZDR in so:

•če delavec v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice do celotnega letnega dopusta;
•če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po katerem bi pridobil pravico do celotnega letnega dopusta;
•če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem v koledarskem letu.

Za lažje razumevanje: za celotno koledarsko leto bi delavcu pripadalo 24 dni letnega dopusta, če je pri delodajalcu delal 4 polne mesece, pa mu pripada 4/12 dopusta, kar v konkretnem primeru pomeni 8 dni letnega dopusta.

5. Ali je odpoved pravici do letnega dopusta veljavna?

Določba 166. člena ZDR je jasna in iz nje izrecno izhaja, da je morebitna izjava delavca, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o odškodnini za neizrabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

6. Kakšne so kazni za nespoštovanje zakonskih določb v zvezi z letnim dopustom?

ZDR določa tudi sankcije, če delodajalec oziroma odgovorna oseba delodajalca delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZDR (določbe o letnem dopustu pri krajšem delovnem času), 159. členom (določbe o trajanju letnega dopusta, minimalnem trajanju in dodatnih dnevih letnega dopusta), tretjim, četrtim in petim odstavkom 160. člena (določanje trajanja letnega dopusta) ter 161. in 162. členom (določbe o pridobitvi pravice do letnega dopusta). Globa je določena v 14. točki 230. člena ZDR, oziroma če delodajalec ne poveča letnega dopusta mladim delavcem, v 20. točki istega člena.

Po določbi 230. člena ZDR inšpektor za delo kaznuje z globo:

•od 300 do 2.000 evrov manjšega delodajalca – pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost;
•od 150 do 1.000 evrov delodajalca posameznika;
•od 150 do 1.000 evrov odgovorno osebo delodajalca pravne osebe in odgovorno osebo v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

Če pa delodajalec oziroma odgovorna oseba delodajalca ne obvesti delavca o odmeri letnega dopusta do 31. marca v tekočem koledarskem letu v skladu z drugim odstavkom 160. člena ZDR, se upošteva kazenska določba iz 14. točke 231. člena ZDR. V tem primeru se kaznuje z globo:

•od 750 do 2.000 evrov delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;
•od 200 do 1.000 evrov manjši delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost;
•od 100 do 800 evrov delodajalec posameznik;
•od 100 do 800 evrov odgovorna oseba delodajalca pravne osebe in odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.