Pojasnilo DURS, št. 4200-108/2008, 25. 8. 2008

Zavezanec je v zvezi z novelo Zakona o dopolnitvah zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-2B (Uradni list RS, št. 76/08) zaprosil za dodatno razlago prvega odstavka 55.a člena. Ob predpostavki izpolnjevanja osnovnih pogojev za uveljavljanje olajšave (glede števila zaposlenih) navaja naslednji primer:

  • davčni zavezanec je v letu 2008 investiral v nakup računalniške opreme 100.000 eurov,
  • davčna osnova v letu 2008 znaša 15.000 eurov.

Glede na zakonsko besedilo »vendar ne več kot 20.000 eurov in največ v višini davčne osnove« se mu zastavlja dilema: ali zavezancu pripada olajšava v višini 20.000 eurov, ki bi jo lahko koristil v letu 2008 v višini 10.000 eurov in v letu 2009 v višini 10.000 eurov, oziroma ali je zavezanec upravičen le do olajšave 15.000 eurov (kolikor znaša davčna osnova v letu investicije), ki bi jo lahko koristil v letu 2008 v višini 10.000 eurov in v letu 2009 preostalih 5.000 eurov.

Sporočamo, da je v opisanem primeru pravilna prva rešitev, po kateri bo zavezanec v letu 2008, tj. v letu vlaganja, pridobil pravico do davčne olajšave v višini 20.000 eurov (kar predstavlja ravno 20 % v tem letu investiranega zneska in obenem ne presega najvišjega zneska olajšave, ki je omejen na 20.000 eurov). Glede na razpoložljivo višino davčne osnove bo navedeni znesek olajšave zavezanec lahko dejansko uveljavil v letu vlaganja v višini 10.000 eurov in v naslednjem letu v višini 10.000 eurov (ob predpostavki, da bo tudi v letu 2009 davčna osnova znašala najmanj 10.000 eurov).

V prvem odstavku 55.a člena ZDDPO-2B je določeno, da lahko zavezanec uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 20 % investiranega zneska v opremo (računalniška oprema – npr. prenosni računalnik) in v neopredmetena dolgoročna sredstva, vendar ne več kot 20.000 eurov in največ v višini davčne osnove, znižanje davčne osnove pa lahko znaša največ 10.000 eurov v davčnem obdobju vlaganja in 10.000 eurov v davčnem obdobju po obdobju vlaganja. Neposredno v povezavi s tem pa šesti odstavek tega člena določa, da lahko zavezanec za neizkoriščen del olajšave iz prvega odstavka tega člena zmanjšuje davčno osnovo v naslednjih petih davčnih obdobjih po obdobju vlaganja, vendar zmanjšanje ne sme presegati 10.000 eurov v posameznem davčnem obdobju skupaj z zmanjšanjem za takšna vlaganja v tekočem davčnem obdobju in največ v višini davčne osnove.

Navedeno pomeni, da je najvišja absolutna omejitev olajšave skupaj 20.000 eurov (oziroma največ 20 % investiranega zneska), v posameznem davčnem obdobju pa najvišji možni znesek koriščenja te olajšave znaša 10.000 eurov, če ima zavezanec dovolj davčne osnove. V primeru, da ima zavezanec v posameznem davčnem obdobju manjšo davčno osnovo od 10.000 eurov, lahko neizkoriščeni del olajšave prenaša v naslednja davčna obdobja, in sicer v naslednjih pet davčnih obdobij po obdobju vlaganja. Zmanjšanje davčne osnove na račun neizkoriščenega dela olajšave iz preteklih obdobij skupaj z olajšavo v tekočem davčnem obdobju pa je prav tako možno največ do zneska 10.000 eurov in največ v višini davčne osnove v tekočem davčnem obdobju.

Vir: Durs