Objavljeno: Finance, 23.9.2008, www.finance.si, Avtor: Katarina Matejčič

S 1. oktobrom se bodo začela uporabljati vsa določila od 15. januarja letos veljavnega zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta prinaša precej pozitivnih novosti.

"ZFPPIPP bo omogočil boljše poslovanje sodišč ter hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopkov zaradi insolventnosti," so prepričani na ministrstvu za pravosodje (MP). To bo po njihovih besedah omogočila predvsem javna objava vseh sklepov sodišča in izjav upravitelja ter ureditev postopka preizkusa terjatev, ki bo zdaj v celoti pisen, kar odpravlja narok za preizkus terjatev.

"Poleg tega bo v vseh postopkih sodil sodnik posameznik in ne več senat, sodišču pa tudi ne bo treba več izdajati posamičnih sklepov o napotitvi na pravdo. In ne nazadnje, če bo sodnik na prvi stopnji ugotovil, da je pravočasna in dovoljena pritožba utemeljena, lahko z novim sklepom nadomesti izpodbijano odločitev," prednosti predstavljajo na MP.

Osebni stečaj in stečaj zapuščine

Povsem nova stvar, ki jo uvaja ZFPPIPP, je osebni stečaj. Razglasi ga lahko vsaka fizična oseba, torej podjetnik, samozaposlena oseba ali porabnik oziroma njihovi upniki. Posamezniki ga bodo uporabili, ko bodo prezadolženi, kar v tem primeru pomeni, da ne bodo mogli več plačevati svojih obveznosti oziroma bodo insolventni (trajnejša nelikvidnost ali dolgoročna plačilna nesposobnost).

Dolžnik porabnik (to je lahko notar, odvetnik, zasebni zdravnik ali kmet, ki ne sodi v pravno kategorijo podjetnika) je trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki presega trikratnik njegove plače ali drugih prejemkov.

Po drugi različici je to porabnik, ki je nezaposlen oziroma ne prejema nobenih drugih rednih prejemkov ter za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti, višjih od tisoč evrov. Dolgoročno plačilno nesposoben pa je dolžnik, čigar vrednost premoženja je nižja od vsote njegovih obveznosti (prezadolženost).

O uvedbi stečaja bo odločalo sodišče, v nekaterih primerih pa bo mogoč celo odpust dolgov (vendar ne v primeru, ko bo dolžnik obsojen zaradi gospodarskega kriminala ali če bo v osebnem stečaju že drugič v desetih letih). Zastopal ga bo upravitelj, ki na podlagi poročila o stanju premoženja oblikuje stečajno maso.

"Poslovna sposobnost se omeji, kar pomeni, da dolžnik ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov, ki se nanašajo na premoženje v stečajni masi. Prav tako brez soglasja sodišča ne more najeti posojila ali dati poroštva, odpreti novega računa in se odpovedati dediščini ali drugim premoženjskim pravicam.

Sodišče določi še preizkusno obdobje, ki ni daljše od petih let," pojasnjujejo na MP in dodajajo: "Zaradi uvedbe instituta osebnega stečaja se pričakuje močno razbremenitev izvršbe oziroma izvršbenega oddelka. Običajno gredo v stečaj namreč osebe, ki imajo več dolgov in upnikov, zdaj pa se bodo vsi dolgovi združili v en sam postopek."

Nov je tudi stečaj zapuščine, ki je uveden zato, da bi vsi upniki iz stečajne mase prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do zapustnika hkrati in v enakih deležih.

Prisilna poravnava: manj in hitrejši postopki

Sicer pa bo po novem največ sprememb pri prisilnih poravnavah. Od oktobra bodo namreč za njihovo uvedbo veljali precej strožji pogoji, ki bodo onemogočili zlorabe za izigravanje upnikov, do katerih je prihajalo v praksi. "Prvič, dolžnik mora že ob vložitvi predloga verjetno izkazati, da bo z ukrepi finančnega prestrukturiranja odpravil vzroke svoje insolventnosti in bodo torej upniki dosegli ugodnejše pogoje za plačilo svojih terjatev, kot če bi se uvedel stečaj.

Drugič, vsem upnikom morajo biti ponujeni enaki pogoji, in sicer enak delež in roki plačila ali enaki pogoji pretvorbe terjatev v kapitalske deleže (konverzija mora veljati za vse ali nobenega). Tretjič, terjatve, ki so nastale po začetku prisilne poravnave, ne dajejo glasovalne pravice. In četrtič, poslovodstvo dolžnika mora tudi po potrditvi prisilne poravnave sodišču dajati trimesečna poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja in plačevanja terjatev," navajajo na MP.

Hkrati zdaj tudi ne bo več možno prehajanje iz prisilne poravnave v stečaj in nazaj ali po nepotrditvi prisilke celo umakniti predloga. Če se prisilna poravnava zavrne, se avtomatično uvede stečaj, saj je po novem ob prijavi postopka treba predložiti tudi podrejen predlog za stečaj. Vsega naštetega se očitno zavedajo tudi podjetja, saj je ljubljansko okrožno sodišče v zadnjih mesecih opazilo povečan pripad zadev.
Drugače je pri prisilni likvidaciji, saj ureditev ostaja enaka, medtem ko so v stečajnem postopku spremembe manjše. Veljala bodo nova, strožja pravila o izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj.

 
 VIR:JAPTI