Spremembe na področju obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem

Z novelo ZDoh-2L se uvaja cedularna obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki ga zavezanec ne dosega v okviru opravljanja dejavnosti. V tem primeru se dohodki iz oddajanja premoženja v najem obdavčujejo cedularno po proporcionalni davčni stopnji v višini 25 % in se ne vštevajo več v letno davčno osnovo za odmero dohodnine na letni ravni. Tako plačana dohodnina se šteje za dokončni davek. Pri določanju davčne osnove se priznajo normirani stroški v višini 10 % ali dejanski stroški vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja, če jih v času oddajanja v najem za navedeno premoženje plačuje sam davčni zavezanec. Dejanski stroški vzdrževanja se priznajo na podlagi računov. Zaradi cedularne

obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem po proporciolnalni stopnji, se s črtanjem tretjega odstavka 120. člena ZDoh-2 odpravlja možnost povprečenja določenega dohodka, izplačanega za več let (npr. za služnost in odmene).

S spremembo 77. člena ZDoh-2 se normirani stroški znižajo iz 40 % na 10 % od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Davčna osnova je tako dohodek iz oddajanja premoženja v najem, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 %, razen v primeru, ko se dohodek dosega z oddajanjem kmetijskega in gozdnega zemljišča in v primeru podnajema. Z dopolnitvijo 77. člena ZDoh-2 se ministru, pristojnemu za finance, daje pooblastilo, da lahko podrobneje določi dejanske stroške vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja.

Na podlagi novega 135.č člena ZDoh-2 se od dohodka iz oddajanja premoženja v najem dohodnina izračuna in plača od davčne osnove, po stopnji 25 % in se šteje kot dokončni davek.

Z novim 135.d členom ZDoh-2 pa se določa način izračuna in plačila dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki se opravi na podlagi davčnega obračuna z davčnim odtegljajem, ki ga opravi plačnik davka, ali z odmero dohodnine, ki jo opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca.

Vir: DURS