Pojasnilo DURS, št. 4292-116/2007, 20. 11. 2007
Zavezanec prosi za pojasnilo glede upoštevanja izvzetij in omejitev, ki jih določa Zakon o davčnem postopku pri davčni izvršbi na denarna sredstva dolžnika, ki je samostojni podjetnik. V praksi se namreč zastavlja vprašanje, ali mora banka ta izvzetja in omejitve upoštevati tudi pri poslovnih računih, predvsem kadar je to edini odprti račun, ki ga ima neka oseba.
Davčni organ lahko hkrati vodi več načinov davčne izvršbe, zlasti izvršbo na stalne denarne prejemke in davčno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Ker bi lahko na ta način prihajalo do podvajanja davčne izvršbe na stalne denarne prejemke (odtegovanje s strani izplačevalca in s strani banke), je Generalni davčni urad sprejel stališče, da so tudi denarna sredstva iz naslova stalnih denarnih prejemkov, če gre za prejemke za tekoči mesec, popolnoma izvzeti iz davčne izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri bankah in hranilnicah. Če pa gre za sredstva, ki niso bila nakazana v tekočem mesecu ali za prihranke iz preteklih mesecev, jih lahko banka zarubi do višine davčnega dolga, kakor je izkazan v sklepu o davčni izvršbi. V skladu s tem stališčem so pripravljeni tudi sklepi o davčni izvršbi.
3. Drugi denarni prejemki
Drugi denarni prejemki so tisti, ki so pri podjetniku praviloma najpogostejši. Omejitev davčne izvršbe na druge denarne prejemke je, kakor že rečeno, urejena v tretjem odstavku 166. člena, ki določa, da je na dolžnikova denarna sredstva iz naslova drugih prejemkov mogoče seči ob upoštevanju omejitev iz 160. člena tega zakona.
Pri tem želimo posebej poudariti razliko med omejitvami davčne izvršbe na denarna sredstva iz naslova izvzetij (točka I.1. tega pojasnila) ali »rednih« denarnih prejemkov (točka I.2. tega pojasnila) in omejitvijo davčne izvršbe na denarna sredstva iz naslova drugih denarnih prejemkov. Iz zakonskega besedila tretjega odstavka 166. člena ZDavP-2 je namreč mogoče sklepati, da omejitev davčne izvršbe na sredstva iz naslova drugih denarnih prejemkov velja ne le za sredstva, ki so nakazana za tekoči mesec, pač pa tudi za prihranke iz tega naslova.
ZDavP-2 v 160. členu določa, da je na dolžnikove denarne prejemke mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70 odstotkov minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo. Merilo 70 odstotkov minimalne plače velja le v tistih primerih, ko ena tretjina zneska denarnih sredstev na računu ne presega zneska 70 odstotkov minimalne plače. Znesek minimalne plače (Uradni list RS, št. 69/07) znaša od 1. avgusta 2007 538,53 EUR. Dolžniku mora torej po opravljeni izvršbi ostati najmanj znesek v višini 377 EUR.
Ne glede na vse navedeno pa z davčno izvršbo ni mogoče seči na stalne denarne prejemke, če le-ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo. Osnovni znesek minimalnega dohodka, na katerega se ZDavP-2 v drugem odstavku 160. člena sklicuje, je urejen v 22. členu Zakona o socialnem varstvu – ZSV (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB2, 114/06 – ZUTPG). V letu 2007 (od 1. januarja dalje) osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 205,57 EUR.
Vir:Durs