1. Kdo lahko postane normiranec – torej pavšalni davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki?
Davčni zavezanec, ki pavšalno ugotavlja davčno osnovo lahko postane obstoječi samostojni podjetnik, d.o.o. ali posameznik, ki priglasi izvajanje dejavnosti na tej osnovi do konca meseca marca za tekoče leto in izpolnjuje zakonske pogoje:
v preteklem letu iz naslova opravljanja dejavnosti ni dosegel 50.000 evrov prihodkov,
je davčno obdobje pri zavezancu enako koledarskemu letu,
v zadnjih 18 mesecih ni ponovno začel opravljati dejavnosti.
2. V čem je prednost ugotavljanja davčne osnove z normiranimi odhodki?
Kot ime pove, se pri ugotavljanju davčne osnove z normiranimi odhodki priznajo normirani odhodki v višini 70 % poslovnih prihodkov, kar pomeni, da je davčna osnova normiranca v višini 30 % prihodkov, ne glede na dejanski obseg stroškov.
3. Kakšne so slabosti pavšalne obdavčitve?
Davčni zavezanec, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki, ne glede na to ali gre za s.p. ali za d.o.o., ne more zmanjševati davčne osnove z davčnimi olajšavami, niti s plačanimi prispevki za socialno varnost (izjema so kmečka gospodinjstva).
4. Kakšna je davčna obremenitev?
V skladu z 59. členom Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) je samostojni podjetnik, ki ugotavlja davčno osnovo z normiranimi odhodki obremenjen z 20 % davčno stopnjo, d.o.o. pa po veljavni davčni stopnji za leto 2013 v skladu z določbami 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2H) – torej s 17 %.
5. Ali normirancu res ni treba voditi poslovnih knjig?
Normirancu po določbah Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ni potrebno predložiti letnega poročila, v skladu z določbami Pravilnika o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pa mora voditi najmanj evidence kot so opredeljene za vodenje enostavnega knjigovodstva – torej evidenco knjigovodskih listin, evidenco osnovnih sredstev in druge evidence, ki se nanašajo na posebne uporabnike ter evidence, kot jih določajo predpisi pri obračunavanju in plačevanje davka na dodano vrednost ter slovenski računovodski standard SRS 39.
6. Kako priglasiti izvajanje dejavnosti z normiranimi odhodki?
Priglasitev mora biti izvedena do konca meseca marca na obrazcih, ki sta posebej za d.o.o. in posebej za s.p. objavljena na spletni strani DURS. Novoustanovljeni s.p. ali d.o.o. pa bo priglasitev opravil že ob registraciji svoje dejavnosti npr. preko ene izmed točk eVEM.
7. Komu se splača ugotavljati davčno osnovo z normiranimi odhodki?
Davčno osnovo z normiranimi odhodki se splača uporabljati vsem tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo dejavnost in sicer težko dosegajo več kot 70% davčno priznanih odhodkov (npr. storitvena dejavnost), težko koristijo davčne olajšave (ne zaposlujejo, ne vlagajo v razvoj, nimajo dodatnih vlaganj) in je njihova davčna osnova obremenjena z več kot 20 % davčno stopnjo. Glede na različno naravo in posebnosti poslovanja vsakega davčnega zavezanca, si mora izračun sedanjih in potencialnih obremenitev po eni ali drugi osnovi ugotoviti davčni zavezanec sam.
8. Ali lahko obstoječi s.p. spremeni način ugotavljanja davčne osnove?
Tudi že registrirani s.p. lahko spremeni način ugotavljanja davčne osnove, če svojo odločitev v zakonskem roku sporoči DURS. Vsak s.p., ne glede na to ali je do sedaj ugotavljal davčno osnovo z normiranimi odhodki ali na podlagi dejanskih prihodkov in priznanih odhodkov sam presodi koliko olajšav je lahko koristil in kakšna je bila njegova davčna obremenitev do sedaj ter se na podlagi tega odloči za pavšalno obdavčitev ali pa preide na »klasičen« način ugotavljanja davčne osnove (z dejanskimi prihodki in priznanimi odhodki).
9. Je lahko normiranec tudi popoldanski s.p.?
Tudi pri normirancih se lahko koristijo vse oblike registracije dejavnosti – torej kot samozaposlitev v obliki opravljanja samostojne dejavnosti, kot opravljanje edine dejavnosti ali kot »popoldanski s.p.«, kot oblika izvajanja dopolnilne dejavnosti ob sicer redni zaposlitvi, upokojitvi, ipd.
10. So spremembe tudi pri izplačevalcih dohodkov normirancem?
V skladu s Pojasnilom DURS, št.: 4212-1358/2013-1-(01-640-03) normiranec sam izpolnjuje svoje davčne obveznosti in obveznosti iz naslova plačila prispevkov, kar pomeni, da izplačevalci dohodkov, ki so morali pred uveljavitvijo novele Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2L), hkrati z obračunom dohodka iz dejavnosti, izračunati in odtegniti davčni odtegljaj, s 1. 1. 2013 za normirce več ne obračunajo in davčnemu organu več ne predlagajo obračuna davčnega odtegljaja – REK 2, temveč zavezancem, ki ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, dohodek izplačajo v bruto znesku.
11. Kako normiranec izpolnjuje svoje obveznosti iz naslova plačila akontacije davka?
S.p. poravna svoje obveznosti iz naslova plačila akontacije dohodnine mesečno do 10. v mesecu za minuli mesec na podlagi ugotovljene akontacije dohodnine po zadnjem predloženem davčnem obračunu, pri novoustanovljenih s.p. pa na podlagi planirane davčne osnove ob priglasitvi, če predvidena letna akontacija presega 400 evrov, sicer pa v četrtletnih obrokih. Obroke akontacije oziroma obveznost dohodnine od dohodka iz dejavnosti zavezanci »normiranci« vplačujejo v proračun države: SI56 0110 0888 1000 030, s sklicem SI19 DŠ zavezanca-40002.
12. Kako samostojni podjetniki izpolnjujejo svoje obveznosti iz naslova plačila prispevkov?
V letu 2013 s.p. plačujejo prispevke od zavarovalnih osnov določenih v skladu s 209. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), že v letu 2014 pa bodo plačevali prispevki od zavarovalnih osnov določenih z 145. členom ZPIZ-2 (minimalno od osnove v višini 60 % povprečne plače v RS). S.p. plačuje prispevke sam in sicer do 15. v mesecu za minuli mesec, četudi ta mesec ni dosegel nobenih dohodkov. Ob plačilu prispevkov samozaposleni s.p. tudi izpolni ustrezen obrazec preko sistema eDavki.
Popoldanski s.p., torej tisti, katerim izvajanje dejavnosti ni edini vir dohodkov, plačuje pavšalne prispevke v skupnem znseku 36,69 evra in sicer:
na ZPIZ , znesek 32,14 nakaže na račun SI56 0110 0888 2000 003, s sklicem SI 19, vaša davčna številka – 44008
na ZZZS , znesek 4,55 nakaže na račun SI56 0110 0888 3000 073, s sklicem SI 19, vaša davčna številka – 45004
vendar pa mu preko sistema eDavki ni potrebno tudi posredovati obračuna oz. obrazca, ker zanj le-ta ni predviden.
Pri izvajanju popoldanskega s.p. upokojenca le-ti plačujejo poleg pavšalnega zneska za ZPIZ, polni znesek prispevkov za potrebe zdravstvenega zavarovanja, ki v trenutku nastanka članka znaša 105,40 evra, glede na čas izvajanja dodatne dejavnosti pa se jim v skladu s 3. odstavkom 116. člena ZPIZ-2 lahko izplačuje sorazmerna pokojnina.
13. So za novoustanovljene s.p. predvidena kakšne ugodnosti pri plačilu dajatev?
V skladu s 430. členom ZPIZ-2 bodo novo ustanovljeni samozaposleni s.p. (zavarovani na podlagi 15. člena ZPIZ-2) od 1. 7. 2013 v prvih 12 mesecih oproščeni plačila 50 % prispevkov, v drugih 12 mesecih delovanja pa v višini 30 % prispevkov.