1. Pravni vidiki
a) Podjemna pogodba
Podjemna pogodba ali pogodba o delu je opredeljena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju: OZ). V 619. čl. OZ je določeno, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo itd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Iz definicije je razvidno, da je predmet pogodbe definiran precej široko, podjemna pogodba pa se največkrat uporablja pri obrtniških delih in popravilih, varstvu otrok, čiščenju prostorov itd.
b) Avtorska pogodba
Avtorska pogodba je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP-UPB3). V 99. členu ZASP-UPB3 je določeno, da se z avtorsko pogodbo o naročilu dela avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Vsebina avtorske pogodbe je avtorsko delo s področja književnosti, znanosti in umetnosti, kamor se uvrščajo zlasti:
- govorjena dela, kot npr. govori, pridige, predavanja;
- pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi;
- glasbena dela z besedilom ali brez besedila;
- gledališka, gledališko-glasbena in lutkovna dela;
- koreografska in pantomimska dela;
- fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju;
- avdiovizualna dela;
- likovna dela, kot npr. slike, grafike in kipi;
- arhitekturna dela, kot npr. skice, načrti ter izvedeni objekti s področja arhitekture, urbanizma in krajinske arhitekture;
- dela uporabne umetnosti in industrijskega oblikovanja;
- kartografska dela;
- predstavitve znanstvene, izobraževalne ali tehnične narave (tehnične risbe, načrti, skice, tabele, izvedenska mnenja, plastične predstavitve in druga dela enake narave).
Glede ostalih sestavin avtorske pogodbe se uporabljajo določbe o podjemni pogodbi. Ugotovimo lahko, da je avtorska pogodba zelo podobna podjemni pogodbi, od nje se namreč loči zgolj po predmetu pogodbe. Avtorska pogodba se torej lahko uporablja samo takrat, kadar je njen predmet določeno avtorsko delo, v vseh ostalih primerih pride v poštev podjemna pogodba.
2. Davčni vidiki
a) Podjemna pogodba
I. Dohodnina
Plačilo iz podjemne pogodbe je dohodek posameznika, zato je obdavčen v okviru dohodnine, natančneje v okviru dohodka iz zaposlitve kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo. V 38. členu Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2) je določeno, da dohodek iz drugega pogodbenega razmerja vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev.
Davčno osnovo predstavlja dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka. Poleg normiranih stroškov lahko posameznik uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in prenočitve, ki so povezane z opravljanjem dela ali storitev iz podjemne pogodbe. Dejanske stroške lahko posameznik uveljavlja samo na podlagi ustreznih dokazil (računov, potrdil itd.) v okviru ugovora zoper informativni izračun dohodnine. Tako kot pri drugih dohodkih iz zaposlitve je izplačevalec dohodka zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove, ki se vključuje v dohodnino.
II. Poseben davek na določene prejemke
Zakon o posebnem davku na določene prejemke (v nadaljevanju: ZPDDP) je bil sprejet leta 1994 in obdavčuje dohodke, prejete na podlagi podjemne pogodbe. Razlog za njegovo uvedbo je bil to, da se je pred sprejetjem ZPDDP razširilo sklepanje podjemnih pogodb, na podlagi katerih so delodajalci zaposlovali fizične osebe in se na ta način izogibali vključevanju zaposlenih v obvezno socialno zavarovanje ter si s tem zniževali svoje stroške dela. Poseben davek na določene prejemke je dolžan plačati izplačevalec dohodka. Davčna osnova je bruto izplačilo posamezniku za opravljeno delo ali storitev po podjemni pogodbi, stopnja davka pa znaša 25%.
III. Socialni prispevki
Kljub temu, da je posameznik lahko zavarovan na drugi podlagi (npr. iz delovnega razmerja), je potrebno pri podjemni pogodbi plačati tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z 27. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1) je izplačevalec dohodka dolžan plačati prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 6% od bruto izplačila posameznika. Poleg tega pa je dolžan izplačevalec posameznika še zavarovati za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ta dolžnost je določena v 17. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ), izplačevalec pa je dolžan plačati pavšalni znesek zavarovanja v višini 4,27 EUR.
IV. Primer obdavčitve dohodka iz podjemne pogodbe
V nadaljevanju je predstavljen primer obdavčitve podjemne pogodbe:
Bruto znesek | 1.500 evrov |
---|---|
Normirani stroški (10%) | 150 evrov |
Davčna osnova | 1.350 evrov |
Akontacija dohodnine (25%) | 337,5 evrov |
Neto izplačilo | 1.162,5evrov |
Poseben davek na določene prejemke (25%) | 375 evrov |
Pavšalni prispevek zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen | 4,27 evrov |
Pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (6%) | 90 evrov |
Strošek izplačevalca | 1.969,27 |
b) Avtorska pogodba
I. Dohodnina
Dohodek iz avtorske pogodbe se prav tako kot dohodek iz podjemne pogodbe obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja in se vključuje v letno dohodninsko osnovo. Glede davčne osnove ter normiranih in dejanskih stroškov velja enako kot za podjemno pogodbo. Izplačevalec dohodka je zavezan plačati akontacijo dohodnine v višini 25 % od davčne osnove, ki se vključuje v dohodnino.
II. Primer obdavčitve dohodka iz avtorske pogodbe
V nadaljevanju je predstavljen primer obdavčitve avtorske pogodbe:
Bruto znesek | 1.500 evrov |
---|---|
Normirani stroški (10%) | 150 evrov |
Davčna osnova | 1.350 evrov |
Akontacija dohodnine (25%) | 337,5 evrov |
Neto izplačilo | 1.162,5 evrov |
Strošek izplačevalca | 1.500 evro |
3. Zaključek
Na podlagi navedenega lahko zaključimo, da je davčno breme pri podjemni pogodbi za izplačevalca dohodka neprimerno višje kot pri avtorski pogodbi. V skladu s tem je bolj smiselno, da se kjer je to le mogoče, za izvedbo storitev sklene avtorska pogodba. Pri tem je potrebno biti pozoren, ali lahko predmet pogodbe opredelimo kot avtorsko delo, oziroma da lahko to zagovarjamo v primeru davčnega inšpekcijskega nadzora. Kadar presodimo, da predmeta pogodbe nikakor ni mogoče opredeliti kot avtorsko delo, je v izogib davčnemu tveganju bolj smiselno, da sklenemo podjemno pogodbo.