Objavljeno: Finance, 20. 6. 2012, www.finance.si, Avtor: Jurij Šimac

Opozorila davčnih strokovnjakov

Vladni zakon o uravnoteženju javnih financ uvaja precej novih davkov, stopnje nekaterih zdaj veljavnih pa zvišuje. Kaj se še spreminja?

1. Spremenjena stopnja davka od dohodkov in dobička iz kapitala

Med dohodke iz kapitala sodijo obresti in dividende, te bodo po novem obdavčene po 25-, in ne več 20-odstotni stopnji. Po novi, višji stopnji, bodo obdavčeni dohodki iz kapitala, prejeti ali doseženi po 1. januarju 2013.

Dobiček iz kapitala bo prav tako obdavčen po 25-odstotni stopnji. Ta se bo sicer, tako kot doslej, zniževala z daljšanjem obdobja imetništva kapitala.

Dobiček od prodaje izvedenih finančnih instrumentov pa se bo s 1. januarjem 2013 na splošno obdavčil s 25-odstotno stopnjo, če pa bo prodaja izvedena prej kot v 12 mesecih po pridobitvi lastništva, bo dobiček obdavčen po 40-odstotni stopnji.

2. Pazljivo pri plovilih in vozilih

Prav tako se vzporedno z varčevalnimi ukrepi uvajata dva davka na luksuz: dodaten davek na plovila in na motorna vozila. Za plovila v velikosti osem metrov bo treba plačati približno 200 evrov davka na leto več. Davčni organi tujih držav si z domačim Dursom aktivneje izmenjujejo podatke o lastništvu plovil, registriranih v tujih državah. Pomembno je lastništvo, ne pa pod katero zastavo čoln pluje. Obdavčitev je odvisna od dolžine in moči plovila.

Vlada je uvedla tudi dodaten davek na motorna vozila, ki ima različne stopnje, odvisne od prostornine motorja. Za vozila z manj kot 2.500 kubičnih centimetrov prostornine davka ne bo treba plačati, za vozila z 2.500 do 2.999 kubičnih centimetrov prostornine bo veljala osemodstotna davčna stopnja, za vozila z večjo prostornino pa še višja. Za osnovo velja maloprodajna cena brez DDV. Plačilo tega davka bo enkratno, torej le ob nakupu vozila.

3. Davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč

Tudi pri tem gre za nov davek, in sicer za obdavčitev kapitalskega dobička od prodaje zemljišč, ki se ob prodaji štejejo za zemljišča za gradnjo stavb. Davčna osnova je razlika med vrednostjo zemljišča ob prodaji in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi (stroški so odšteti). Stopnje davka so od pet do 25 odstotkov, odvisno od časa, ki je minil od spremembe namembnosti zemljišča do prodaje. Napoved za odmero tega davka mora zavezanec predložiti na obrazcu za odmero dohodnine od dobička iz kapitala v 15 dneh po sklenitvi pogodbe o prodaji. Če je bilo zemljišče pridobljeno pred 1. junijem, se kot vrednost zemljišča ob pridobitvi šteje posplošena tržna vrednost, določena na 1. junija 2012 s sistemom množičnega vrednotenja, lahko pa davčni zavezanec dokazuje vrednost zemljišča z listino o pridobitvi zemljišča. Za leto 2012 se davčna obveznost zmanjša za 50 odstotkov.

4. Davek na nepremičnine višje vrednosti

Če ste lastnik več nepremičnin, katerih skupna vrednost presega milijon evrov (sem ne sodijo nepremičnine, namenjene poslovni in industrijski rabi ter rabi za javni namen), boste morali plačati nov davek. Davčna osnova je seštevek posplošene tržne vrednosti nepremičnin istega lastnika – do dva milijona evrov znaša 0,5 odstotka, nad dvema milijona evrov pa znaša odstotek. Za letos se davek odmeri za drugo polovico leta, je pa veljavnost tega davka omejena do konca leta 2014. Med nepremičnine, ki se bodo upoštevale v davčni osnovi, se štejejo vse nepremičnine, razen tistih za poslovno industrijsko ali javno rabo.

5. Krvodajalske akcije ne bodo več plačane

Novosti veljajo tudi pri bolniških nadomestilih: če je doslej veljalo, da je zaposleni v času bolniške v več primerih upravičen do 100 odstotkov osnovne plače, se to zdaj omejuje. Doslej je veljalo, da zaposleni prejme polno plačo tudi za dan, ko je šel denimo na krvodajalsko akcijo in je bil za to upravičeno odstoten z dela. Za takšne primere se bolniško nadomestilo znižuje na 90 odstotkov osnove. Prav tako bo manjše nadomestilo zaradi poškodb, ki ste jih dobili zunaj dela, in sicer se to znižuje z 80 na 70 odstotkov osnovne plače.

6. Študentsko delo se je podražilo

S 1. junijem se je z 12 na 23 odstotkov zvišala tudi koncesijska dajatev za študentsko delo. V praksi to pomeni: če je delodajalca prej delo študenta v višini sto evrov stalo 118 evrov, ga po novem stane 130 evrov.