Na naš računovodski servis se vedno pogosteje obračajo samostojni podjetniki, ki iščejo rešitev pri preoblikovanju samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo predvsem zaradi davčnih ugodnosti.
V praksi pa nastajajo problemi, ker določila ZGD niso izpeljana. Enostavnega preoblikovanja s.p. v družbo ni mogoče izpeljati brez posledic in zapletov, ki lahko pomenijo dodatno davčno obremenitev davčnega zavezanca.
Zato tega je treba pri prehodu iz samostojnega podjetnika v družbo v praksi nujno ravnati tako, da gre za prenehanje samostojnega podjetnika in ustanovitev družbe, ali za postopni prenos poslovanja in premoženja. Pri tem je zakonsko urejeno vprašanje DDV in pa uveljavljanja davčnih olajšav samostojnega podjetnika.
Pri vsakem prenosu poslovanja in premoženja je treba izhajati iz narave dejavnosti in želja davčnega zavezanca. Prenos premičnega in nepremičnega premoženja, opreme, zalog, drobnega inventarja, tudi prezaposlitev delavcev lahko v praksi pomeni poslovne ovire.
Problematika izhaja namreč lahko že iz osnovne predpostavke, da so nepremičnine v zemljiški knjigi knjižene na ime fizične osebe, ki je hkrati tudi samostojni podjetnik. Tako ob prenehanju dejavnosti ni potreben prenos in tudi ne plačilo 2 % davka od prometa nepremičnin. Tudi motorna vozila imajo prometna dovoljenja izdana na ime fizične osebe, tako da ob prenosu iz poslovne sfere v privatno niso potrebna upravna dejanja.
Pri osebni družbi družbenik odgovarja z vsem svojim premoženjem enako kot samostojni podjetnik Premoženje družbe pa je povsem ločeno od zasebnega in je v lasti družbe.
Pri samostojnem podjetniku gre za enako situacijo kot pri osebni družbi, vendar ne ločimo poslovnega premoženja od osebnega. To stanje izredno zapleta obdavčitev in povzroča tudi številne druge težave v praksi.
Na osnovi izkustev v praksi tako ni mogoče izdelati enotnega vzorca prehoda v drugo obliko poslovanja (ponovno poudarjamo, za vsak primer je predhodno potrebno poznavanje dosedanje aktivnosti, dejavnosti in premoženje samostojnega podjetnika) ter je treba na podlagi ocen in analiz izdelati načrt in ga sproti prilagajati.
Veljavni postopek poteka v naslednjih petih korakih:
1. analiza o davčnem in računovodskem vidiku preoblikovanja;
2. priprava in notarsko overjanje sklepa o preoblikovanju;
3. priglasitev sklepa o preoblikovanju na sodišču (14 dni);
4. izbris s.p. in vpis d. o. o. v register AJPES (en dan);
5. dodelitev davčne številke za d. o. o. na davčni upravi (teden dni).