Maribor, 14.09.2018
SOCIALNA EKONOMIJA V SLOVENIJI
V zadnjih letih vedno bolj v ospredje prihaja alternativna oblika podjetništva, in sicer socialno podjetništvo. Socialno podjetništvo ima številne pozitivne učinke za socialnega podjetnika kot tudi za družbo kot celoto. Številni socialni podjetniki trdijo, da je bil vstop na samostojno pot najboljša odločitev v njihovem življenju. Na svoji poti se socialni podjetnik sooči s številnimi nalogami, preizkušnjami in izzivi, pri njihovem premagovanju in reševanju pa pridobi številne kompetence, znanja, izkušnje, prijateljstva, poznanstva itd. Na koncu poti pa ga čaka neizmerno zadovoljstvo ob pogledu na družbeni učinek, ki ga je s svojim delom povzročil.
Področje socialnega podjetništva je vedno bolj pomembno z vidika reševanja socialnih, ekoloških in ekonomskih problemov današnjega časa. Tudi statistični kazalci kažejo na velik potencial socialne ekonomije. V Evropski uniji (EU) socialna ekonomija k BDP-ju in zaposlenosti prispeva približno 10 odstotkov (v nekaterih državah še več – npr. v Španiji 15 odstotkov), v Sloveniji le dobra 2 odstotka.
PODŽELSKO RAZVOJNO JEDRO – POMELAJ
Zadruga za razvoj podeželja je nastala kot plod štiriletnega dela v okviru programa »Samozaposlovanja na podeželju«, ki ga je razvijalo podjetje DART iz Lendave in podjetje LKC iz Velike Polane ob podpori občine Velika Polana, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ZRSZ ter JAPTI. Izdelan je bil model celovitega pristopa k razvoju podeželja, ki na eni strani povezuje interese podeželskega prebivalstva ter na drugi strani iniciative ter možnosti lokalnih skupnosti, razvojnih inštitucij in drugih nosilcev razvoja. Svojo dejavnost uresničujejo z bogato paleto storitev in izdelkov – z vlaganjem v ljudi in okolje, s kulturno-turističnimi storitvami, predvsem pa z izdelki – kar omogoča ljudem iz ciljne skupine nove zaposlitvene priložnosti, s tem pa tudi izhod iz revščine in socialne izključenosti.
Utrjujejo položaj socialnega podjetja na podeželju v Pomurju, ki omogoča ljudem iz ranljivih ciljnih skupin na podeželju integracijo v delo v domačem okolju in to v dejavnostih, ki so jim tradicionalno blizu. Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj, z.o.o. se je 1.8.2009 transformirala v zaposlitveni center. Zadruga ima poseben status, ki v prvi vrsti sledi poslanstvu v smislu socialne ter zaposlitvene integracije invalidnih oseb na zaščitenih delovnih mestih, kar je tudi razlog ustanavljanja tovrstne pravne oblike. Z namenom ponuditi invalidnim osebam na zaščitenih delovnih mestih stalno in neprekinjeno delo, so v Zadrugi razvili različne dejavnosti vezane na podeželje predvsem s področja tradicionalnega rokodelstva in kulinarike. Poslanstvo Zadruge je torej razvijanje socialno – podjetniških oblik (kulture) med podeželskim prebivalstvom, še posebej med ranljivimi ciljnimi skupinami v dejavnostih, ki so tradicionalno vezane na podeželje (domača obrt, kulinarika …)
EKOSOCIALNA KMETIJA KORENIKA
Na Ekosocialni kmetiji razvijajo dejavnosti na področju ekološkega kmetijstva v povezavi z varovanjem naravne in kulturne dediščine ter razvojem ponudbe ekološkega turizma. Ukvarjajo se z ekološko pridelavo in predelavo sadja, zelenjave, žitaric in zelišč. Obdelujejo približno 16 hektarjev njivskih površin, 2 hektarja sadovnjakov in 2 hektarja travnikov. V delo na kmetiji je vsak dan vključenih od 50 do 60 oseb iz ranljivejših skupin. Vključeni so v različne programe delovnih usposabljanj in delajo prek programa javnih del. Zavedajo se, da je za Slovenijo značilna zelo nizka stopnja samooskrbe. S svojim delovanjem dokazujejo, da skupnost lahko preživi z naravnimi viri. Spodbujajo lokalno skupnost pri pridelavi hrane ter se zavzemajo za partnersko kmetovanje in boljše povezave med pridelovalci, predelovalci in končnimi potrošniki. V sodelovanju z lokalnimi viri se trudijo zagotavljati nova delovna mesta, s čimer skušajo reševati resna ekonomska in socialna vprašanja v regiji. Širši skupnosti želijo približati pomen ekološkega kmetijstva in zdrave prehrane.
(http://www.invel.si/ostalo/gradiva-podjetnistvo/socialno-podjetnistvo_gradivo.pdf)
EKO KMETIJA BRINJEVKA
Socialno podjetje Brinjevka iz Malega dola pri Komnu je specializirano za ekološko pridelavo sezonske zelenjave, žit in zelišč. Svoje pridelke tržijo v javne zavode, restavracije in gostilne, največji kupci pa so gospodinjstva, ki njihove pridelke lahko kupijo na kmetiji, na lokalnih tržnicah ali jih naročijo v velikih ali malih ekoloških zabojčkih, ki jih imenujejo »zelenjavna kraška štorja« in jih z Brinjevke dostavijo na dom. Na istem naslovu kot Brinjevka deluje tudi zaposlitveni center Bodika, ki del pridelkov iz kmetije Brinjevka predela v kakovostne izdelke, ki predstavljajo novo dodano vrednost.
V želji, da svojo ponudbo še bolj približajo kupcem so v prenovljeni bivši vratarnici bolnišnice Sežana odprli sodobno, lično urejeno trgovino Kraški kotiček, kjer so na voljo njihovi pridelki in unikatni izdelki. Kraški kotiček so podprle občine Sežana, Divača in Hrpelje-Kozina, ki poleg obogatitve ponudbe vidijo nove priložnosti za razvoj kvalitetnih delovnih mest tudi za ljudi, ki so težje zaposljivi. Je kamenček v mozaiku prizadevanj za kreiranje boljše skupnosti in ugodno vpliva na celotno lokalno območje.
SOCIALNA EKONOMIJA V EVROPI
V Evropi sta socialna ekonomija in socialno podjetništvo hitro razvijajoči in stabilni delovni področji. Napačno je prepričanje, da je socialno podjetništvo področje za črpanje financ. V mnogih državah predstavlja socialna ekonomija resnega tekmeca tržni ekonomiji. Njen razvoj predstavlja tisto sestavino družbe, ki daje človeku možnost razviti se v inovativnega igralca na tej sceni. Zakaj? Zaradi pravila po katerem v poslovanju ne bo več generiranje čim večjega dobička kot prvi cilj, temveč bo cilj posameznikov razvoj in posledično zadovoljstvo pri ustvarjanju, brez utesnjujočih in nepotrebnih pravil. Socialna ekonomija tako generira visoko kakovostne zaposlitve in izboljšuje kakovost življenja. Socialnemu podjetništvu omogoča ustvarjalnost in oblikovanje novih proizvodov in storitev v službi ljudi in okolja.
Organizacijsko se socialna podjetja v Evropi najpogosteje pojavljajo v naslednji obliki:
-
nepridobitne organizacije (70 odstotkov),
-
zadruge (26 odstotkov) in
-
dobrodelne organizacije (4 odstotki).
Delujejo na različnih področjih, od bančništva, zavarovalništva, potrošništva, energetike, kmetijstva, obrtništva, kulture, športa, gradbeništva, raziskovanja, izobraževanja, javnih storitev, turizma ter socialnega in zdravstvenega varstva. Kar je skupnega je skrb za trajnostni ekološki, ekonomski in socialni razvoj lokalnih skupnosti.
V Evropi se v zadnjih letih pomen in število teh podjetij precej povečuje. Po zadnjih podatkih je v tem sektorju zaposlenih 10 odstotkov vse delovne sile.
SOCIALNA EKONOMIJA V ITALIJI
V sosednji Italiji so najbolj razširjene kooperative, ki jih pri nas poznamo kot zadruge. V Italiji je v socialnih podjetjih zaposlenih cca 350.000 delavcev.
COOP je ena od zadružnih trgovin. Kupci so člani zadruge, kar jim prinese ugodnosti pri nakupih.
Najintenzivneje je socialna ekonomija razvita v regiji Emilia-Romagna. Tam ustvarijo kar 45 odstotkov bruto domačega proizvoda v regiji, dve tretjini prebivalcev Bologne je včlanjenih v katero od zadrug. Za regijo je značilno, da je višina povprečne plače v regiji dvakratnik povprečne plače v preostalih delih Italije. Ena največjih in najmočnejših potrošniških zadrug v Italiji je potrošniška zadruga COOP, ki zaposluje skoraj 56.000 ljudi in ustvari 11 milijard letnega dobička. Njena temeljna strategija je ustvarjanje grozdov majhnih proizvajalcev in kmetov, ki združeno nastopajo na trgu. Ključ uspeha temelji na solidarnosti in vzajemnosti.
Še eno uspešno socialno podjetje pri naših zahodnih sosedih je BancaPopolare Etica, banka, v kateri se varčevalci s skupno željo o bolj preglednem in odgovornem vodenju finančnih virov, srečujejo s socialno-ekonomskimi pobudami, ki so jih navdihnile vrednote trajnostnega družbenega in človeškega razvoja.
SOCIALNA EKONOMIJA V ŠPANIJI
Ustanovitelj kooperative Mondragon Jose Maria Arizmendiarrieta:
»Po ničemer se ljudje ne razlikujejo bolj kot po svojem odnosu do okoliščin v katerih živijo. Tisti, ki se odločijo, da bodo ustvarjali zgodovino in spremenili tok dogodkov, so v prednosti pred tistimi, ki so se odločili, da bodo zgolj pasivno čakali na rezultate sprememb.«
Mondragon je največja kooperativa na svetu, ki je v lasti zaposlenih delavcev (250 zadrug z 84.000 zaposlenimi). Veliko jim pomeni permanentno izobraževanje, sodelovanje, udeleženost, družbena odgovornost in spodbujanje v inovativnost. 10 odstotkov dobička namenijo za izobraževanje in prokooperativni sklad in 20 odstotkov za rezervni sklad kooperative. Polovico od 70 odstotkov dobička po plačilu davkov namenijo rezervnemu skladu kooperative, polovico pa delavcem kot kapital.
Tak sistem redistribucije je korporaciji omogočil inovacije in rast. Da bi te cilje lažje dosegla, je korporacija Mondragon leta 1959 ustanovila svoj bančni sistem Caja Laboral Popular, ki ureja prihranke ljudi in zagotavlja vire za razvoj kooperative, prav tako ponuja finančno podporo in svetovanje pri ustanavljanju novih kooperativ. Korporacija Mondragon ima tudi lastni sistem socialne varnosti, Lagun Aro, ki je po mnenju strokovnjakov poleg lastnega bančnega sistema pomemben element uspeha korporacije.
SOCIALNA EKONOMIJA NA ŠVEDSKEM
Švedi v okrožju Jämtland (okrožje z najbolj razvito socialno podjetniško dejavnostjo) zavestno kupujejo v zadrugah. Tam so redke velike trgovske verige kot so Spar, Hofer,… Imajo pa potrošniške zadruge s svojimi trgovinami (primer je Kooperativa Förbundet).
Kupci ne kupujejo v velikih trgovskih verigah. Kupujejo odgovorno. Pri nakupih mislijo na delavce (od neposrednega proizvajalca do trgovca) in okolje. Socialno podjetništvo je odgovorno podjetništvo, saj predvideva demokratično odločanje in delitev dobička, kar je prav tako razlog nakupov Švedov v zadrugah.
(http://socialnaekonomija.si/socialna-ekonomija-v-evropi/#_ftnref1)
Za pomoč pri otvoritvi socialnega podjetja smo za vas dosegljivi na:
kontakt: Društvo CTRP so.p.
telefon: 051 348 410
email: simona.klancnik@interfin.si