Ko se na vratih pojavijo inšpektorji, moramo z njimi sodelovati, kar je tudi v našem interesu.

V skladu s 127. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) lahko davčni organ opravi davčni nadzor v eni od naslednjih oblik oziroma postopkov:
1. davčni nadzor davčnih obračunov,
2. nadzor carinskega poslovanja,
3. davčni inšpekcijski nadzor,
4. davčna preiskava.

Medtem ko se nadzor davčnih obračunov odvija v prostorih davčnega urada, se davčni inšpekcijski nadzor izvaja v prostorih davčnega zavezanca.

Davčni inšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice za odmero davka – torej v petih letih od dneva, ko bi bilo treba davek obračunati, odtegniti, odmeriti ali plačati. Davčni inšpekcijski nadzor je lahko celostni ali delni, kar pomeni, da lahko zajema vsa področja poslovanja oziroma vse vrste davkov za eno ali več davčnih obdobij ali le nekatere. Davčni organ lahko opravi nadzor pri pravnih osebah, samostojnih podjetnikih in pri fizičnih osebah, ki ne opravljajo dejavnosti, prejemajo pa dohodke, ki so pomembni za obdavčenje davčnega zavezanca. Davčni inšpekcijski nadzor zajema po 3. členu Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) tudi nadzor nad delom na črno, ki je prepovedan.

Pri velikih gospodarskih družbah se davčni inšpekcijski nadzor praviloma nadaljuje od zadnjega davčnega obdobja, za katero je bil opravljen predhodni nadzor.

Pri srednjih in malih pravnih osebah ter pri fizičnih osebah, ki opravljajo neodvisno samostojno dejavnost, obsega davčni inšpekcijski nadzor največ tri predhodna davčna obdobja, če gre za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu, oziroma največ 36 mesecev, če gre za davčno obdobje, ki ni enako koledarskemu oziroma poslovnemu letu.

Organ navadno najprej izda sklep

Davčni inšpekcijski nadzor se opravi na podlagi kriterijev davčnega urada, ki so pripravljeni predvsem na podlagi statističnih metod, naključnega izbora in predhodnih ugotovitev v postopkih nadzora, lahko pa tudi na predlog pristojnih državnih organov. Pri tem davčni zavezanec nima pravice zahtevati določenega načina izbora.

Davčni inšpekcijski nadzor se navadno začne z vročitvijo sklepa, na katerega ni mogoča pritožba. Na podlagi sklepa lahko davčni inšpektor v osmih dneh začne inšpekcijski pregled. Če bi se z izdajo sklepa o inšpekcijskem pregledu ogrozil namen inšpekcijskega nadzora, pa 135. člen ZDavP-2 omogoča, da se sklep ne izroči in se nadzor opravi brez njega. Sklep o inšpekcijskem pregledu mora zajemati:
obdobje obdavčenja, na katero se davčni inšpekcijski nadzor nanaša,
vrste davkov oziroma predmet davčnega inšpekcijskega nadzora,
opozorilo o pravici sodelovanja davčnega zavezanca pri davčnem inšpekcijskem nadzoru in o pravnih posledicah oviranja davčnega inšpekcijskega nadzora.

Potek inšpekcijskega nadzora

Davčni inšpekcijski nadzor se začne z uradno predstavitvijo davčnega inšpektorja in se izvaja v poslovnih prostorih ter praviloma v poslovnem delovnem času davčnega zavezanca. Če davčni inšpektor naleti na odpor pri davčnem inšpekcijskem nadzoru, se lahko fizična oseba, ki se temu upira, odstrani, oziroma se inšpekcijski nadzor izvaja s pomočjo policije.

Davčni zavezanec mora sodelovati pri ugotavljanju dejanskega stanja, dajati podatke in predložiti poslovne knjige ter drugo poslovno dokumentacijo, ki zajema tudi kadrovske evidence in statusna dokazila, obvezne in neobvezne evidence ter informacije, ki so pomembne za presojo poslovanja davčnega zavezanca. Zavezanec mora davčnemu organu na njegovo zahtevo zagotoviti tudi dokumentacijo, s katero razpolaga povezana oseba, določena z zakonom o obdavčenju, ki ni ustanovljena v Republiki Sloveniji ali ne prebiva v Republiki Sloveniji. Davčni zavezanec mora vso dokumentacijo, ki ima vpliv na davčno obveznost, hraniti najmanj pet let po poteku leta, na katero se nanaša.

Davčni zavezanec lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v davčnem inšpekcijskem nadzoru, razen pri dejanjih, pri katerih mora zavezanec sam dajati izjave, in osebo za dajanje podatkov in pojasnil. Če davčni inšpektor oceni, da zavezanec za davek ali ta oseba ne dajeta zadostnih podatkov in pojasnil, lahko ustno zahteva podatke od drugih zaposlenih ali od tretjih oseb po predlogu davčnega zavezanca.

Davčnemu inšpektorju mora davčni zavezanec omogočiti vstop v vse objekte in na vsa zemljišča, kjer izvaja dejavnost. Davčni inšpektor lahko pomembne listine za potrebe davčnega inšpekcijskega nadzora tudi zaseže za obdobje 30 dni, izjemoma ob posebnih primerih za obdobje 90 dni. Davčni zavezanec ima pravico, da je pri inšpekcijskem nadzoru prisoten in tekoče seznanjen z vsemi ugotovitvami. Preden davčni inšpektor naredi zapisnik o inšpekcijskem pregledu, opravi razgovor z davčnim zavezancem in ga seznani s svojimi ugotovitvami in z davčnimi posledicami, ki iz inšpekcijskega nadzora izhajajo.

Po opravljenem nadzoru

Zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru se sestavi in vroči davčnemu zavezancu najpozneje v 10 dneh po končanem nadzoru, davčni zavezanec pa lahko nanj poda pripombe v 20 dneh po vročitvi zapisnika, razen če:
1.  dodatno zaprosi za podaljšanje roka za oddajo pripomb na zapisnik. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo lahko s sklepom podaljša praviloma največ za dodatnih deset dni. Pisno zahtevo za podaljšanje roka mora zavezanec vložiti pred iztekom roka.
2.  v pripombah navaja nova ali dodatna dejstva, ki vplivajo na spremembo v zapisniku ugotovljenih obveznosti, na podlagi česar davčni organ sestavi dodatni zapisnik v 30 dneh po prejemu pripomb. Glede vročanja in vlaganja pripomb na dodatni zapisnik veljajo enaka določila kot za zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru.

Na podlagi zapisnika davčni organ najpozneje v roku šestih mesecev od začetka inšpekcijskega nadzora izdela novo davčno odločbo, ki je lahko:
1.  odmerna odločba – s katero je davčni organ ugotovil nepravilnosti, ki vplivajo na povišanje davčne obveznosti. Rok za izdajo odmerne odločbe je 30 dni od dneva prejema pripomb na zapisnik o davčnem inšpekcijskem nadzoru oziroma od dneva, ko je iztekel rok za pripombe, do katerih se je davčni organ v odločbi opredelil. Davek, izračunan v odmerni odločbi, mora biti plačan v 30 dneh od vročitve odločbe, ne glede na to, ali je davčni zavezanec vložil pritožbo ali ne. Za čas od poteka roka za plačilo davka do izdaje odločbe se obračunajo obresti po medbančni obrestni meri za ročnost enega leta, v višini, ki je veljala na dan poteka roka za plačilo davka. Za čas od izdaje odločbe do njene izvršljivosti ne tečejo zamudne obresti.
2.  ugotovitvena odločba – s katero je davčni organ ugotovil nepravilnosti, vendar te ne vplivajo na davčno obveznost. Pritožba na ugotovitveno odločbo se lahko vloži v 15 dneh od vročitve odločbe.

Izjemoma davčni organ v navedenem roku ne izda nove davčne odločbe, če se je z davčnim inšpekcijskim pregledom ugotovilo, da:
se zaradi ugotovitev inšpekcijskega pregleda ni ugotovila spremenjena davčna obveznost;
je šlo za inšpiciranje povezanih oseb ali davčnih zavezancev, ki so zavezana za revizijo letnih poročil, ali pa za ugotavljanje davčne osnove z oceno, kar pomeni, da je rok za izdelavo davčne odločbe devet mesecev;
davčni zavezanec davčnemu organu ni predložil zahtevanih listin in dokazov in z njim ni sodeloval v inšpekcijskem pregledu ali pa če gre za sočasni davčni nadzor, ki hkrati poteka v več državah EU in navedeni roki predložitve novega davčnega obračuna ne veljajo.

Davčni organ lahko tudi izda sklep o ustavitvi postopka ali zapis o ustavitvi postopka po končanem davčnem inšpekcijskem nadzoru na koncu zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru, če ugotovi, da davčni zavezanec ni kršil zakona ali drugega predpisa.

Do 25 tisoč evrov kazni

V skladu z 397. členom ZDavP-2 se z globo od 1600 do 25.000 evrov kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ne predloži dokumentacije ali ne da pojasnil v zvezi s predmetom davčnega nadzora ali ovira davčni nadzor. Z globo od 400 do 4000 evrov se kaznuje za navedeni prekršek tudi odgovorna oseba.

Vir:Spletna stran: www.podjetniski-portal.si