Maribor, 26.10.2018
Sponzorstvo je pogodben odnos med sponzorjem (podjetjem) in prejemnikom sredstev. Prejemnik je denimo kulturno društvo ali športni klub. Sponzor se zaveže vložiti določena finančna sredstva v zameno za usluge drugega. Kako pa se sponzorstvo razlikuje od donatorstva?
Kaj velja za pravne osebe?
Pri donaciji donator od prejemnika donacije ne pričakuje nobene protiusluge. Praviloma so prejemniki donacij nepridobitne organizacije.
Donator lahko za dane donacije uveljavlja davčno olajšavo za znesek izplačil v denarju in v naravi v humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene. In sicer, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti.
To olajšavo je mogoče uveljaviti do višine 0,3 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca – donatorja (pravne osebe) v davčnem obdobju. Poleg te olajšave lahko zavezanec – donator uveljavlja še olajšavo v višini 0,2 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za izplačila prostovoljnim društvom ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu.
Vse veljavne predpise mora podjetje upoštevati tudi pri pripravi zaključnih finančnih poročil.
Računovodsko se v tem primeru pri donatorju – pravni osebi donacija obravnava kot drug odhodek, davčno pa kot davčno nepriznan odhodek. Pri prejemniku (nepridobitni organizaciji) pa se donacija obravnava kot prihodek iz nepridobitne dejavnosti, kar pomeni, da je neobdavčen.
Če bi donator (pravna oseba) doniral denar ali v naravi drugemu podjetniku ali podjetju, pa bi se pri prejemniku to vštevalo med obdavčljive prihodke, pri darovalcu pa se ne bi priznalo kot davčna olajšava za donacije.
Sponzorstvo in donatorstvo – razlike
Donacija in sponzorstvo se razlikujeta v tem, da gre pri sponzorstvu za poslovno sodelovanje med sponzorjem in prejemnikom sredstev. Sponzor za svoje plačilo pričakuje povratno pridobitev točno določenega blaga ali storitve od prejemnika sponzorskih sredstev. V praksi gre največkrat za oglaševanje sponzorja.
Stroški sponzoriranja so 100-odstotno davčno priznani stroški sponzorja, zato je to za sponzorja davčno ugodnejše kot donacija. Vendar pa so tako prejeti prihodki nepridobitne organizacije zanjo prihodki iz opravljanja pridobitne dejavnosti. Kot taki zvišujejo davčno osnovo organizacije.
Nepridobitne organizacije zato raje prejemajo donacije, saj s tem nimajo povsem nobenih obveznosti do donatorja, prejeta sredstva (ali protivrednost materialnih dobrin) pa se obravnavajo kot prihodki iz nepridobitne dejavnosti in so neobdavčeni.
Kaj velja za fizične osebe?
Tudi fizične osebe se lahko odločijo za donacijo nepridobitnim organizacijam. To lahko (med drugim) storijo tako, da se odločijo za donacijo do skupno 0,5 odstotka odstotka svoje dohodnine. Izberejo lahko do največ pet organizacij iz seznama nepridobitnih organizacij in jim namenijo ta del dohodnine kot donacijo. Ta denar bi sicer ostal v državnem proračunu, donator pa s to donacijo ničesar ne izgubi. Vsekakor lahko fizične osebe po želji donirajo denar v dober namen tudi sicer, vendar to ne bo vplivalo na znižanje njihove dohodnine.
Doniranje fizičnim osebam
Pravna oseba lahko donira v naravi ali denarju tudi neposredno fizičnim osebam. Taka donacija se šteje kot darilo, ki je davčno nepriznan odhodek in ne predstavlja davčne olajšave. Prejemniku – fizični osebi se tako darilo šteje v dohodninsko osnovo med prihodke, od katerih mora plačati dohodnino.
Vir: Data d.o.o.
Za pomoč smo za vas dosegljivi na:
Email: simona.klancnik@interfin.si
Telefon: (02) 234 23 21