Prohit je agencija za upravljanje s terjatvami. V sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico bodo organizirali seminar na temo novih komunikacijskih prijemov in metod v postopku upravljanja terjatev.
Ker se v času slabih gospodarskih razmer oz. času po krizi, znatno povečujejo dolgovi, je potrebno pravočasno poskrbeti tudi za ta del poslovanja. Poti, ki jih lahko uberemo pri upravljanju terjatev je precej.
Ker je bolje preprečiti, kot zdraviti, vam bodo strokovnjaki, ki se z upravljanjem terjatev profesionalno ukvarjajo že vrsto let, predstavili zakonske, teoretične in praktične načine.
Za več informacij o dogodku, sledite na povezavi do spletne strani, ki je pripeta spodaj.
Elektronski bolniški list (v nadaljevanju: eBOL) je bil uveden v januarju letošnjega leta. Kljub temu, da je bil v nastajanju dolgo časa, je to dobrodošla noviteta, ki je bila uvedena še pravočasno. V trenutni situaciji bo namreč eBOL prišel še kako prav.
eBOL je pokopal starega v papirnati izvedbi
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je eBOL uvedel v obdobju od 1.1.2020 do 1.2.2020. eBOL je predstavljal uvedbo novega načina delovanja tako za izvajalce zdravstvenih storitev, delodajalce, NIJZ, FURS in nenazadnje za ZZZS.
SPOROČILO
ZPIZ glede omejitve oseb v območnih enotah in izpostavah Zavoda za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje:
Zaradi zmanjšanja tveganja širjenja okužb s koronavirusom strank in zaposlenih ter v izogib povečani koncentraciji oseb v zaprtem prostoru zavoda, stranke naprošamo, da omejijo svoje obiske na območnih enotah in izpostavah zavoda, in sicer če je to res nujno potrebno in nimajo znakov okužbe. Če se preveliki koncentraciji ne bo dalo izogniti, bomo primorani pričeti z naročanjem strank oziroma v poslabšanju epidemiološke situacije tudi s prenehanjem dajanja osebnih informacij na posamezni območni enoti ali v celotnem zavodu
Vlada
je 5.10.2020 določila besedilo predloga Zakona o nacionalnem
demografskem skladu in ga predložila v obravnavo in sprejetje
Državnemu zboru po rednem postopku.
Poglavitna rešitev predloga je omilitev pritiska na javne finance ob hkratnemu zagotavljanju dodatnih sredstev za dostojne pokojnine ter sofinanciranje izgradnje namenskih nepremičnin za starejše in za ukrepe družinske politike.
Demografske projekcije kažejo na visoko povečanje javnofinančnih izdatkov za pokojnine in postavljajo izziv vsem generacijam, da se skupaj dogovorijo, na kakšen način lahko država s prerazporeditvijo svojih prihodkov zagotavlja kar najbolj pravično in spodbudno okolje za njihovo sobivanje. Ob osnovnem scenariju bi se izdatki za staranje v Sloveniji v obdobju od leta 2016 do leta 2070 povečali z 21,9 % bruto domačega proizvoda (BDP) na kar 28,2 % BDP, število upokojencev pa naj bi do leta 2070 naraslo za okoli 20 %.
Vsi
interventni zakoni, ki so urejali čakanje na delo ali delo s
skrajšanim delovnim časom, so določali, da mora delodajalec, ki
prejema ali je prejemal sredstva, ta sredstva vrniti v celoti, če
začne postopke likvidacije po ZGD-1, v obdobju prejemanja sredstev
in v obdobju po njihovem prejemanju, ki je enako obdobju prejemanja
sredstev. Ali to velja tudi v primeru zaprtja s.p.ja?
Za mnenje smo prosili MDDSZEM. Odgovorili so, da omenjena določba določa obveznost vračila prejetih sredstev zgolj za delodajalce, ki so začeli postopek likvidacije po ZGD-1. Ker likvidacija kot način prenehanja ni možna pri s.p.jih, MDDSZEM meni, da zanje ta določba ne velja.
Predlog zakona za zaposlene podaljšuje ukrep 100 odstotnega nadomestila plače v primeru odrejene karantene zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu. Od 1. septembra 2020 dalje pa bo mogoče uveljavljati 80 odstotno nadomestilo v primeru odsotnosti z dela zaradi varstva otroka zaradi višje sile (karantena otroka).
Delovni
inšpektorji na terenu preverjajo tudi uporabo zaščitnih mask pri
zaposlenih v proizvodnjah v zaprtih prostorih zasebnih podjetij, za
katere bi težko rekli, da gre za zaprti javni prostor. Za tolmačenje
in podlago tovrstnega preverjanja ter tudi že kaznovanja in glob smo
zato prosili našo svetovalko mag. Katarino Železnik Logar iz IVD
Maribor.
Opozarja, da morajo delodajalci upoštevati tudi Zakon o varnosti in zdravju pri delu, še zlasti njegov 5. člen, ki pravi, da mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati ukrepe potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev ter drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev ter z ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi.
Na podlagi priporočila Evropske komisije se s sprejetjem novega »Odloka o odrejanju in izvajanju ukrepov za preprečitev širjenja nalezljivih bolezni COVID-19 na mejnih prehodih na zunanji meji, na kontrolnih točkah na notranjih mejah in v notranjosti RS«, na novo spreminjajo pravila karantene.
Po novem se bo uvedel oranžni seznam. Ta bo uvrščal seznam držav s slabšimi epidemiološkimi razmerami ter nadomestil dosedanji rumeni seznam. Za vstop v Slovenijo iz države na zelenem seznamu, še vedno veljajo enaka pravila. Torej za tovrstne prehode ni karantene. Prav tako tudi ne, če oseba prihaja iz zelene države v kateri je bivala najmanj štirinajst dni ter ima ob prehodu državne meje pri sebi dokazilo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pripravili različna navodila in priporočila za izvajanje posameznih dejavnosti z namenom preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Med ostalimi higienskimi priporočili so pripravljena tudi za izdelavo in popravilo na področju tekstilne, obutvene in usnjarske dejavnosti ter higienska priporočila za izvajanje v trgovinah z oblačili in obutvijo, ki jih najdete na spodnjih povezavah.
