Skip to main content Skip to search

zakon o delovnih razmerjih

Obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2019

Maribor, 04.01.2019

Odmera letnega dopusta je vsakoletna obveznost vseh delodajalcev, ki jo nalaga Zakon o delovnih razmerjih.

S sklenitvijo delovnega razmerja pridobi vsak delavec tudi pravico do letnega dopusta. Osnovni letni dopust, ki pripada posameznemu delavcu, je potrebno opredeliti že v pogodbi o zaposlitvi. Koliko dni osnovnega dopusta bo pripadalo posameznemu delavcu je odvisno od delodajalca, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati omejitve delovnopravne zakonodaje. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne.

Poleg osnovnega letnega dopusta, ki je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, pripadajo delavcem tudi dodatni dnevi dopusta. Koliko bo teh dni, je odvisno od osebnih okoliščin posameznega delavca. Tako so na primer starejši delavci in invalidi upravičeni do vsaj treh dodatnih dni dopusta. Enako velja za delavce, ki negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Po en dodatni dan dopusta pripada delavcem tudi za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Poleg navedenega lahko dodatni dnevi pripadajo delavcem tudi na podlagi kolektivnih pogodb. Nekatere kolektivne pogodbe namreč priznavajo delavcem dodatne dneve dopusta tudi glede na doseženo delovno dobo ali zahtevnost dela.

Število dni dopusta, ki pripadajo posameznemu delavcu, se tako lahko iz leta v leto spreminja. Ravno zaradi tega Zakon nalaga delodajalcem obveznost vsakoletne odmere letnega dopusta.

Odmera letnega dopusta 2019 – vzorec

Odmera letnega dopusta – rok za odmero in pisno obvestilo delavcem je 31. marec tekočega leta

Vsak delodajalec je tako dolžan najkasneje do 31. marca pisno obvestiti delavce o številu dni dopusta za tekoče koledarsko leto. Pred tem je seveda potrebno dopust ustrezno odmeriti. Priporočamo, da delodajalci to uredite s pisno odločbo, ki jo vročite delavcem. Iz odločbe naj bo razviden tako osnovni dopust kot tudi dodatni dnevi, ki pripadajo delavcu.

Za delavce, ki v posameznem koledarskem letu ne bodo zaposleni polnih 12 mesecev, je potrebno ustrezno izračunati tudi sorazmerni del dopusta.

Opustitev obveznosti odmere letnega dopusta je opredeljena kot prekršek. Zakon tako predpisuje globo v višini od 750 do 2.000 EUR za večje delodajalce, ki te obveznosti ne izpolnijo. Za manjše delodajalce je ta nekoliko nižja in lahko znaša od 200 do 1.000 EUR.

Vir: Data.si

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Kdo so ekonomsko odvisne osebe in kakšne so njihove dolžnosti?

Maribor, 28.09.2018

Ekonomsko odvisna oseba

Status ekonomsko odvisne osebe je uredil Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zato, ker so samozaposlene osebe, ki najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika, zaradi svoje ekonomske odvisnosti potrebne zaščite, pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo (IRSD).

Obveznosti ekonomsko odvisne osebe

Ekonomsko odvisnim osebam se priznava določen obseg delovnopravnega varstva, te osebe pa so za to upravičenost po zaključku koledarskega ali poslovnega leta dolžne obvestiti naročnika, od katerega so ekonomsko odvisne, o pogojih, pod katerimi delujejo, in sicer tako, da naročniku posredujejo vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

Read more

Krajši delovni čas in malica: tudi ta bo krajša

Maribor, 27.09.2018

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (lahko pa tudi več). To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. To pomeni, da lahko svojo tedensko delovno obveznost zmanjša največ za polovico in ohrani večino pravic delavcev, ki delajo polni delovni čas.

Kako pa je s pravico do malice, ko starš malega otroka dela krajši delovni čas? Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar le pod pogojem, da dela najmanj štiri ure na dan. Delavec, ki dela na primer tri ure na dan, tako nima pravice do odmora, delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom (štiri ure na dan), pa ima pravico do 15 minutnega odmora.

Read more

Nadure – jih je delavec dolžan opraviti?

Maribor, 25.09.2018

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) navaja, da je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – torej nadure – v naslednjih primerih:

  • če je obseg dela izjemoma povečan,

  • če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,

  • če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,

  • če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

  • v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Mora delavec opravljati nadure?

Read more

Aktualni programi za spodbujanje zaposlovanja

Zaposli.me 2016/2017

Na tem javnem povabilu lahko pridobite subvencijo za zaposlitev brezposelnih v starosti najmanj 30 let, ki sodijo v ciljne skupine programa in smo jih napotili k vam. Subvencija znaša od 5.000 do 7.000 EUR. Njena višina je odvisna od števila kriterijev ciljne skupine, ki jim ustrezajo kandidati. Zaposlitve morajo biti sklenjene za najmanj 12 mesecev.

Poglejte si javno povabilo Zaposli.me 2016/2017.


Javna dela 2017

Ste neprofitno usmerjeni? Kot izvajalcem javnih del vam omogočamo sofinanciranje stroškov za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih v programih na področjih kmetijstva, socialnega varstva, vzgoje in izobraževanja, kulture, okolja in prostora ter v drugih programih v skladu s Katalogom programov javnih del.

Poglejte si javno povabilo za javna dela 2017.


Povračilo prispevkov delodajalcem na območjih z visoko brezposelnostjo

Ste podjetje, ki je tržno usmerjeno? Imate sedež na območju Hrastnika, Radeč, Trbovelj, Maribora z okoliko ali Pokolpja? Program spodbujanja regionalne konkurenčnosti vam omogoča povračilo prispevkov delodajalca. Tako si povrnete del stroškov za zaposlitev novih sodelavcev, ki so bili prijavljeni med brezposelnimi.

Preberite več o ukrepu Povračilo prispevkov delodajalcem na območjih z visoko brezposelnostjo.


Povračilo prispevkov delodajalcem v Pomurju

Ste podjetje, ki je tržno usmerjeno? Imate sedež v Pomurju in tam opravljate svojo dejavnost? Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji vam omogoča povračilo prispevkov delodajalca. Tako si povrnete del stroškov za zaposlitev novih sodelavcev, ki so bili prijavljeni med brezposelnimi.

Preberite več o ukrepu Povračilo prispevkov delodajalcem v Pomurju.


Vračilo prispevkov delodajalca za prvo zaposlitev

Če prvič za nedoločen čas zaposlite mlajše od 26 let ali matere, ki skrbijo za otroka do 3. leta starosti, lahko za njihovo zaposlitev uveljavljate povračilo prispevkov delodajalca.

Preberite več o vračilu prispevkov za prvo zaposlitev.


Oprostitev plačila prispevkov delodajalca za starejše 2016

Če zaposlite brezposelne, starejše od 55 let, lahko za največ prvi dve leti njihove zaposlitve uveljavljate oprostitev plačila prispevkov delodajalca. Zaposlitev mora biti sklenjena med 1. 1. 2016 in 31. 12. 2017.

Preberite več o oprostitvi plačila prispevkov za starejše 2016.


Davčna olajšava za zaposlovanje brezposelnih

Nameravate zaposliti brezposelne, mlajše od 26 let ali starejše od 55 let? Ali pa ste jih že zaposlili za nedoločen čas? Potem za njihovo zaposlitev lahko uveljavljate olajšavo v obliki znižanja vaše davčne osnove.

Preberite več o davčni olajšavi za zaposlovanje brezposelnih.


Davčne olajšave za zaposlovanje invalidov

Nameravate zaposliti invalide ali gluhe osebe? Ali pa ste jih že zaposlili? Potem za njihovo zaposlitev lahko uveljavljate olajšavo v obliki znižanja vaše davčne osnove.

Preberite več o davčnih olajšavah za zaposlovanje invalidov.

Vir:Zavod za zaposlovanje Maribor

 

Read more

Ne pozabite na obvestilo o letnem dopustu

Novela Zakona o delovnih razmerjih, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 103/07, veljati pa je začela 28.11.2007 je med drugimi novostmi prinesla tudi izrecno obveznost delodajalcev, da delavce najpozneje do 31.marca pisno obvestijo o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
Pri sestavi obvestila o odmeri letnega dopusta je potrebno upoštevati določila zakona o delovnih razmerjih, kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca, splošni akt delodajalca (če ga ima) in pogodbo o zaposlitvi.
Zakonske določbe, ki jih mora delodajalec upoštevati pri odmeri letnega dopusta, so:
– predpisano trajanje letnega dopusta (minimalni letni dopust),
– dodatni letni dopust,
– pridobitev pravice do letnega dopusta (celotnega),
– pravica do sorazmernega dela letnega dopusta

Vzorec Odločba o letnem dopustu

ID-1006631

1. Kolikšno je minimalno število dni letnega dopusta?

Read more

Objava prostih delovnih mest

Zakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o delovnih razmerjih, ki obsega:

– Zakon o delovnih razmerjih – ZDR (Uradni list RS, št. 42/02 z dne 15.5.2002),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti – ZZZPB-F (Uradni list RS, št. 79/06 z dne 27.7.2006) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih – ZDR-A (Uradni list RS, št. 103/07 z dne 13.11.2007).

24. člen
(izjeme od obveznosti objave)

Read more

Stališča strokovne delovne skupine za spremljanje izvajanja ZDR

V soglasju s socialnimi partnerji, ki so sodelovali v postopku usklajevanja rešitev Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 103/2007; ZDR-A), ter upoštevajoč njihove predloge je ministrica za delo, družino in socialne zadeve s sklepom januarja 2008 imenovala Strokovno delovno skupino za spremljanje izvajanja Zakona o delovnih razmerjih.

 

Strokovna delovna skupina obravnava strokovna vprašanja, ki se izpostavljajo pri izvajanju Zakona o delovnih razmerjih. Sestaja se praviloma enkrat mesečno, sicer pa je pogostost sestajanja odvisna od številčnosti in težavnosti izpostavljenih vprašanj. Ko skupina poenoti in uskladi mnenja o razumevanju in namenu zakonskih določb, oblikuje skupna stališča o posameznih vprašanjih in jih po poprejšnji verifikaciji članov skupine tudi objavlja na spletni strani

 

Stališča strokovne delovne skupine za spremljanje izvajanja Zakona o delovnih razmerjih:

  • stališča, sprejeta na sestanku 13. 2. 2008:
    • Postopek pred odpovedjo s strani delodajalca (83/1. člen)
    • Odpoved s ponudbo zaposlitve pri drugem delodajalcu (90.a člen)
    • Varstvo pred odpovedjo predstavnikom delavcev (113. člen)
    • Varstvo pred odpovedjo starejšim delavcem (114. člen)
    • Varstvo pred odpovedjo delavcem, odsotnim z dela zaradi zdravstvenih razlogov (116/3. člen)
    • Večkratno pravno varstvo pred odpovedjo (117. člen)
    • Nadurno delo (143. člen)

Vir:Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve

Read more