13. 3. 2013  NOVICA

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o štipendiranju in ga posredovala v obravnavo Državnemu zboru RS. Predlog zakona določa nove vrste štipendij, omogoča prejemanje več vrst štipendij hkrati, s čimer se posamezniku odpirajo možnosti za višjo štipendijo, uvaja deficitarne štipendije ter ponovno določa pravico do državne štipendije tudi za mladoletne dijake, prejemanje štipendije pa omejuje zgolj na dodiplomski študij, razen pri štipendijah Ad futura. Z novo ureditvijo kadrovskega štipendiranja želi Vlada RS zagotoviti še večje število štipendij in boljši pregled nad štipenditorji ter dejanskim številom podeljenih štipendij. Predlog novega Zakona o štipendiranju tako prinaša celostno ureditev področja štipendiranja ter s tem vzpostavitev transparentnosti in ustreznega podpornega sistema, ki bo kot pomemben vir informacij dostopen oblikovalcem politike štipendiranja kot tudi štipenditorjem in štipendistom.

Predlog zakona tako določa, da je državna štipendija namenjena vsem državljanom Republike Slovenije s statusom dijaka oziroma študenta, ki ne presegajo postavljenega dohodkovnega cenzusa, upravičenci so tudi udeleženci izobraževanja mlajših odraslih. Predlog novega zakona s tem odpravlja vrzel sedanjega zakona, pa katerem so možnost štipendiranja izgubili mladi iz najranljivejših skupin.

Doba prejemanja štipendije je usklajena s trajanjem 1. in 2. stopnje programov, pri čemer ima štipendist na voljo še dodatno leto prejemanja štipendije za ponavljanje letnika iz zdravstvenih razlogov, starševstva ali drugih utemeljenih razlogov ter dodatno leto za absolventski staž.

Predlog zakona o štipendiranju pri državnih štipendijah povzema Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ob tem pa opredeljuje še dodatke za bivanje, na učni uspeh in za štipendiste s posebnimi potrebami. Predlog ukinja rok za oddajo vloge za nadaljnje prejemanje državne štipendije, tako da bo, če štipendist ne bo vložil vloge za nadaljnje prejemanje štipendije, štipendijsko razmerje mirovalo, dokler ne bo vložil nove vloge, štipendijo pa bo prijemal od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Največja novost je ponovna vzpostavitev državnih štipendij za mladoletne dijake.

Pri Zoisovih štipendijah se po predlogu zakona za pridobitev štipendije zahteva izpolnjevanje pogoja izjemnega dosežka in še dovolj visoke povprečne ocene oziroma uvrstitve med najboljših 5 % dijakov oziroma študentov, za ohranitev štipendije na posamezni ravni izobraževanja pa kot pogoj velja ali predpisana višina povprečnih ocen posameznega letnika ali izjemni dosežek. Za Zoisove štipendije sta predvidena dodatka za bivanje in za posebne potrebe, pri skupinskih dosežkih se člani skupine širijo na 5 tekmovalcev.

Osnovni namen štipendije za deficitarne poklice, ki jo bo dodeljeval Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije (sklad), je zagotovitev še boljšega odziva na potrebe trga dela. Pravica do štipendije se bo dodelila za celoten izobraževalni program na posamezni ravni, področja, ki jih je treba s to obliko štipendij spodbujati, pa bo opredelila Vlada RS v petletnem dokumentu, tako imenovani politiki štipendiranja, pri sprejemanju katere bodo sodelovali tudi socialni partnerji.

Pri štipendijah za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jih po predlogu zakona podeljuje sklad, je predvidena podrobnejša ureditev pogojev in meril ter upravičencev, novost je tudi plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja štipendistu.

Pri kadrovskih štipendijah je predlagana ohranitev 50-odstotnega deleža sofinanciranja kadrovske štipendije ter uvedba višjega deleža sofinanciranja (70 %) kadrovske štipendije za deficitarne poklice. Ker zdajšnji sistem kadrovskega štipendiranja ni prinesel večjega števila dodeljenih kadrovskih štipendij, predlog zakona  zmanjšuje administrativne ovire za delodajalce pri iskanju možnosti za sofinanciranje štipendije, hkrati pa z uvedbo možnosti prekinitve štipendijskega razmerja s strani delodajalca ali štipendista brez obveznosti vračila enoletnega zneska štipendije obema daje večjo možnost medsebojne izbire.

Na področju podeljevanja štipendij Ad futura predlog zakona predvideva podrobnejšo ureditev pogojev in meril za pridobitev te vrste štipendij za mednarodno mobilnost, ki do zdaj niso bile vključene v Zakon o štipendiranju, iz predloga zakona pa so izvzete štipendije otrokom padlih v vojni za Slovenijo 1991 ter namenske štipendije, ki jih podeljujejo ministrstva v skladu s svojimi predpisi, in štipendije na podlagi mednarodnih sporazumov.

Viri financiranja štipendij bodo proračun RS, proračunski sklad, ki se polni z dajatvami iz študentskega dela in nove oblike občasnega in začasnega dela po Zakonu o urejanju trga dela, ter Evropski socialni sklad. Vsi štipenditorji, čeprav štipendije dodeljujejo iz lastnih sredstev, so zavezani k letnemu poročanju, s čimer bo vzpostavljen celosten pregled na področju štipendiranja v državi. Obstoječi zakon o štipendiranju namreč ureja zgolj področje tistih vrst štipendij, ki jim država posredno ali neposredno omogoča vire financiranja.

Določila predloga zakona bodo z nagrajevanjem in vzpodbujanjem čim hitreje zaključenega šolanja oziroma študija pripomogla tudi k skrajševanju dobe izobraževanja, s tem pa se bo za mlade povečala tudi dostopnost do ukrepov aktivne politike zaposlovanja, s čimer bo vključevanje na trg dela učinkovitejše

Predlog zakona s svojimi določili glede vstopnih pogojev skrbi tudi za najbolj ranljivo skupino mladih, ki so zaradi težkih življenjskih izkušenj in razmer v svojem socialnem okolju prisiljeni v daljše prekinitve izobraževanja. S podaljšanjem starostnega pogoja predlog zakona mladim, ki so zaradi različnih vzrokov vključeni v institucionalno obravnavo, omogoča šolanje na sekundarni ravni izobraževanja po korakih, počasnejše zvezno napredovanje oziroma pridobivanje višje ravni izobrazbe, s čimer podpira socialno vključenost ene izmed najbolj ogrožene ranljive skupine prebivalstva. V zastavljeni okvir se smiselno vključujejo tudi kadrovske štipendije, saj zanje starostni pogoj ne velja – tako tudi kadrovsko štipendiranje predstavlja enega izmed mehanizmov vzpodbujanja socialne in delovne vključenosti ranljivih skupin prebivalstva.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) je k pripravi novega zakona pristopilo, ker obstoječi Zakon o štipendiranju še vedno ne ureja ustrezno posameznih vrst štipendij, pri tem pa je za podlago uporabilo predlog Zakona o štipendiranjiu, ki ga je v DZ RS vložilo prek 5000 volivk in volivcev. Predlog povzema njihove rešitve in upošteva tudi predloge, dane v enomesečni javni obravnavi. MDDSZ je predlog usklajevalo tudi s Študentsko organizacijo Slovenije

Vir:Ministrstvo za delo,  družino…