Vlada RS je na 153. redni seji, ki je potekala 6. oktobra 2011, sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E).  Novela ZFPPIPP-E zasleduje 4 cilje:

 

Kot je znano, je Ministrstvo za pravosodje oblikovalo široko mešano strokovno delovno skupino za pripravo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki so jo sestavljali strokovnjaki iz področja insolventne zakonodaje in insolventnih postopkov. Delovna skupina je na mizo prejela in obravnavala različne predloge zakonskih rešitev, tudi v okviru strokovnega srečanja o insolvenčnem pravu, z namenom čim širše strokovne razprave o tej zahtevni in občutljivi problematiki.

 

Ker gospodarstvo potrebuje prijazno okolje za podjetja, če ta zaidejo v težave, je – še posebej v trenutnih gospodarskih razmerah – zelo pomemben ustrezen in hiter odziv, tudi na področju zakonodaje. Tako je ministrstvo v tem mandatu pripravilo že peto nadgradnjo omenjenega zakona. Trenutni predlog novele je pomemben predvsem iz vidika učinkovitejšega prestrukturiranja insolventnih podjetij. Cilj novele je namreč zagotoviti učinkovite in realne možnosti prestrukturiranja insolventnih podjetij tudi s pomočjo omilitve pogojev za začetek prisilne poravnave.

 

Novela ZFPPIPP-E zasleduje 4 cilje:

 

1. Ozdraviti bolna podjetja, ki zaidejo iz različnih razlogov v stanje insolventnosti in ohraniti zdrava jedra v teh podjetjih ter jim tako omogočiti nadaljevanje poslovanja. V kriznih časih se število stečajev zelo povečuje, pomembno je, da se obseg slednjih zmanjša ter poskuša ohraniti poslovanje gospodarskih subjektov, kjer je to mogoče in kjer obstaja poslovni interes upnikov in investitorjev za ohranitev zdravega jedra in nadaljnji razvoj podjetja.

 

2. V večji meri zavarovati interese upnikov v postopkih prisilne poravnave ter povečati odgovornost lastnikov in poslovodstva družb, ki so zašle v stanje insolventnosti.

 

3. Dodatno zaščititi delavce oz. zaposlene v insolventnih podjetjih, kjer se z novelo širijo ukrepi za njihovo zaščito.

 

4. Omogočiti mikro podjetjem in obrtnikom oz. samostojnim podjetnikom, da v primeru, ko se znajdejo v insolventnosti, lahko sprožijo postopek male prisilne poravnave.

 

Predlog novele uvaja nove izpodbojne domneve insolventnosti, ki upnikom olajšujejo položaj, kadar predlagajo začetek stečajnega postopka, in sicer, če ima pravna oseba, podjetnik ali zasebnik blokado računa (neprekinjeno zadnja dva meseca, s prekinitvami zadnje 3 mesece) ali če za več kot dva meseca zamuja s predložitvijo letnega poročila po Zakonu o gospodarskih družbah ali če dolžnik, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave, za več kot dva meseca zamuja s plačilom svojih obveznosti iz potrjene prisilne poravnave ali z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja.

 

Z namenom reševanja zdravih jeder se predlaga znižanje deleža poplačila navadnih terjatev (na najmanj 30 odstotkov v enakem obdobju največ štirih let) in podaljšanje najdaljšega možnega roka poplačila teh terjatev (na največ osem let) v primeru, ko insolventni dolžnik ponudi upnikom najmanj 40 odstotni delež poplačila. S predlogom tega zakona se tako zasleduje temeljni cilj zagotovitve večjih možnosti za učinkovito in realno prestrukturiranje insolventnih subjektov oziroma se zavzema za rešitve, ki so v prid reševanju zdravih jeder gospodarstva. Zavzemamo se, da zakon uredi realno možnost preživetja tistih podjetij in tistih delov podjetij, ki imajo zdravo ekonomsko podlago, s tem pa se ohranja tudi delovna mesta.

 

Nadgrajuje se instrument (199. a člena), saj predlog zakona določa tudi možnost konverzije terjatev v lastniške deleže na podlagi sklepa upniškega odbora in brez soglasja lastnikov, istočasno pa se krepi položaj tistih upnikov in zunanjih investitorjev, ki vlagajo svež kapital v podjejtje po 199.a členu ZFPPIPP – določena je možnost prenosa vodenja poslov insolventnega dolžnika na nove investitorje (nova 199.b in 199.c člena). S predlogom novele se v postopku prisilne poravnave omejuje tudi organe insolventnega dolžnika (skupščino in organ nadzora).

 

Novela prinaša tudi izboljšanje položaja upnikov-delavcev insolventnega dolžnika ter krepi njihovo vlogo (določa novi razlog za ugovor proti vodenju prisilne poravnave, če delodajalec delavcem ne plačuje redno mesečno plač v višini minimalne plače in z njimi povezanih davkov in prispevkov); spreminja formiranje upniškega odbora ter krepi njihovo vlogo z natančnejših pravilih o ovirah za imenovanje člana upniškega odbora; dopolnjuje pravila o glasovanju o prisilni poravnavi; spodbuja se glasovalni količnik (upniki, ki se odločijo za konverzijo svojih terjatev v lastniške deleže in hkrati vplačajo nov denarni vložek, imajo močnejše glasovalne pravice v postopku prisilne poravnave), idr.

 

Omilitev pogojev za začetek postopka prisilne poravnave, z uzakonitvijo poenostavljene prisilne poravnave za samostojne podjetnike in mikro podjetja, pomeni bistveno cenejši, hitrejši in pogostejši postopek finančnega prestrukturiranja za te subjekte.

 

S paketom teh sprememb v pomembnem delu spreminjamo možnosti za uspešnejši in bolj učinkovit postopek prisilne poravnave, ki omogočajo ohranitev zdravih jeder podjetij.

 

Vir: UKOM