Reforma trga dela – nov ZDR-1
08.03.2013
V Državnem zboru RS je bil na podlagi petmesečnih pogajanj med socialnimi partnerji dne 05.03.2013 sprejet nov Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A).Cilji obeh zakonov so bili zagotoviti večjo prožnost pri urejanju delovnih razmerij in omejitev segmentacije na trgu dela.
Gospodarstvo je od reforme trga dela pričakovalo bistveno več sprememb, tudi na področju zniževanja stroškov dela, kar pa je bilo le deloma realizirano.
Kako se bodo delodajalci lahko hitreje in učinkoviteje prilagodili spremembam na trgu?
Zagovor v primeru odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti ter izredne odpovedi delavca je bistveno manj formalno dejanje. Ni več potrebno vabiti na zagovor po pravilih pravdnega postopka, prav tako tudi niso več določene bistvene sestavine vabila na zagovor.
Delodajalec mora po novem pred odpovedjo iz prejšnjih razlogov delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami ta pa ima možnost zagovora v roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni. To pomeni, da se lahko zagovor lahko opravi osebno pri delodajalcu, lahko se pošlje zagovor delavca po pošti, elektronski pošti ali kako drugače. (85. člen)
Vročanje odpovedi ne bo potekalo več po pravilih pravdnega postopka, temveč (88. člen):
- osebno v prostorih delodajalca
- priporočeno s povratnico
- z objavo na oglasnem mestu pri delodajalcu, ki je dostopno delavcu.
Domneva vročitve v 8 dneh od datuma prvega poskusa vročitve, ki je naveden na povratnici.
Če delavec na naslovu ni znan ali če nima stalnega ali začasnega bivališča v Sloveniji se odpoved v zaprti ovojnici lahko nabije na oglasno mesto dostopno delavcu. V 8 dneh se šteje odpoved za vročeno,
Odpoved pogodbe o zaposlitvi je ločen dokument od obvestila o pravnem varstvu in možnosti prijave na Zavodu RS za zaposlovanje. To pomeni, da odpoved več ne bo nezakonita, če se delavca ni obvestilo o možnosti pravnega varstva. (87. člen)
Negativno mnenje s strani sindikata k odpovedi ne zadrži učinkovanja odpovedi. (86. člen)
V primeru disciplinskega postopka mora delodajalec delavca seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti, da se o njih izjavi, rok pa ne sme biti krajši od treh delovnih dni. (173. člen)
Delodajalcu v primeru nameravane odpovedi ni več potrebno preveriti ali lahko delavca prezaposli, prekvalifcira ali dokvalificira.
Ni več obveznosti obvestiti delavca o nameravani odpovedi.
Starejši delavci so za potrebe varstva pred odpovedjo definirani s starostjo 58 let ali če jim manjka največ 5 leti pokojninske dobe do upokojitve. Starejši delavec, ki se zaposli pri delodajalcu kot starejši delavec ni varovana kategorija pred odpovedjo. (114. člen)
Ali se bodo stroški dela znižali in kateri?
Stroški dela se bodo znižali, predvsem v povezavi s prenehanjem delovnega razmerja. To pomeni prihranek v odpovednem roku, pri odpravnini ter tudi pri stroških prevoza na delo. Natančneje so ukrepi pojasnjeni v nadaljevanju.
- Krajši odpovedni roki v primeru odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti (94. člen):
- do 1 leto zaposlitve – 15 dni
- od 1 leta do 2 let zaposlitve – 30 dni
- od 2 let naprej pa se za vsako dopolnjeno leto zaposlitve odpovedni rok podaljša za dva dni, vendar ne več kot 60 dni
- od 17 do 25 let zaposlitve – 60 dni
- za zaposlene z dopolnjenimi 26 leti ali več zaposlitve pri delodajalcu – 80 dni
- Enotni (krajši) odpovedni rok v primeru odpovedi iz krivdnega razloga – 15 dni. (94. člen)
- Znižanje odpravnin, in sicer na način, da se podaljša posamezno obdobje, v katerega zapade plačilo določene stopnje odpravnine (108. člen):
- 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (do 10 let)
- 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (od 10 do 20 let)
- 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu (nad 20 let).
- Odpravnina ob upokojitvi se izplača samo v primeru, če je delavec pri delodajalcu zaposlen 5 let ali več. (132. člen)
- Če se delavec in delodajalec drugače ne dogovorita, delodajalec ne bo več dolžan izplačevati povečanih stroškov prevoza delavca, če se je ta naknadno po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi preselil na lokacijo, bolj oddaljeno od naslova stalnega ali začasnega bivališča delavca navedenega v pogodbi o zaposlitvi. (130. člen)
- Za čas začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delavcu (čakanje na delo), ki ne sme biti daljše od 6 mesecev v koledarskem letu bo delodajalec dolžan izplačevati 80% nadomestila plače (prej 100%). (138. člen)
- V primeru prijave delavca na zavodu za zaposlovanje že v času odpovednega roka (nov institut) je delodajalec dolžan plačati delavcu za vsak dan odsotnosti, ko delavec izpolnjuje obveznosti za zavod, 70% nadomestila plače, ki pa jo delodajalec dobi v celoti povrnjeno od zavoda. (97. člen)
Ali boste v primeru potreb zaradi prilagoditve delovnega procesa lahko delavce prerazporedili?
Za razliko od prej veljavnega zakona, ZDR-1 določa, da v kolikor z zakonom ali kolektivno pogodbo ni določeno drugače lahko delodajalec delavca (a) z namenom ohranitve zaposlitve ali (b) zagotovitve nemotenega poteka delovnega procesa delavcu pisno odredi opravljanje drugega ustreznega dela.
Poleg izkazanega namena mora biti podan tudi eden izmed sledečih razlogov, in sicer:
- začasno povečan obseg dela na drugem delovnem mestu oziroma vrsti dela pri delodajalcu,
- začasno zmanjšan obseg dela na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, ki ga delavec opravlja,
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca.
- Ustrezno delo je delo, za katerega delavec izpolnjuje pogoje in za katerega se zahteva enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, in za delovni čas, kot je dogovorjen za delo, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ter kraj opravljanja dela ni oddaljen več kot tri ure vožnje v obe smeri za javnim prevoznim sredstvom ali z organiziranim prevozom delodajalca od kraja bivanja delavca.
Mali delodajalec, ki zaposluje do deset delavcev, lahko odredi tudi opravljanje primernega dela, to pa je v primerjavi z ustreznim delom eno stopnjo nižje ravni izobrazbe.
Začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga oziroma »čakanje na delo« pomeni, da lahko delodajalec delavca enostransko napoti na čakanje na delo in mu za ta čas plačuje nadomestilo v višini 80% plače. Takšen ukrep je časovno omejen na 6 mesece v koledarskem letu.
Komu pripada odpravnina pri pogodbah za določen čas?
Delavcem zaposlenim za določen čas, ki jim pogodba preneha s potekom časa za katerega je bila sklenjena po novem pripada odpravnina.
Odpravnina znaša 1/5 osnove, če je oseba zaposlena največ dvanajst mesecev (pavšalno določena odpravnina). Če je oseba na podlagi pogodb za določen čas zaposlena za več kot 1 leto (dvanajst mesecev) ji poleg pavšalnega zneska odpravnine pripada za vsak mesece dela nad 1 letom še 1/12 tega pavšalnega zneska.
PRIMER: Osnova je minimalna plača v višini 780 EUR.1/5 minimalne plače je 156 EUR. (79. člen)
1 mesec zaposlitve za določen čas – 156 EUR odpravnine
2 meseca zaposlitve za določen čas – 156 EUR odpravnine
6 mesecev zaposlitve za določen čas – 156 EUR odpravnine
12 mesecev zaposlitve za določen čas – 156 EUR odpravnine
1 leto in 6 mesecev zaposlitve za določen čas – 234 EUR odpravnine
(156 EUR + (156/12) x 6 mesecev = 234 EUR)
Kdaj odpravnina delavcem zaposlenim za določen čas ne pripada?
- za nadomeščanje začasno odsotnega delavca,
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu,
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del,
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja,
- če delodajalec delavca zaposli za nedoločen čas (skleneta pogodbo med trajanjem pogodbe zadoločen čas)
- če delavec po izteku pogodbe za določen čas nepretrgoma nadaljuje z delom pri delodajalcu na podlagi pogodbe za nedoločen čas,
- če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. (79. člen)
OPOZORILO:
Odpravnine pri pogodbah za določen čas ni potrebno izplačati, če gre za pogodbe sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona. Vse pogodbe sklenjene po datumu objave ZDR-1 v Uradnem listu RS bodo podvržene plačilu odpravnine, razen če sodijo med izjeme, za katere ni potrebno izplačilo odpravnine.
Vir:Prvi info