Zakon o zdravilstvu določa vrste zdravilstva, izvajalce zdravilstva, način opravljanja zdravilstva, Zdravilsko zbornico in nadzor nad izvajanjem zdravilstva.

Zdravilstvo je dejavnost (v nadaljnjem besedilu: zdravilska dejavnost), ki jo opravljajo zdravilci z namenom izboljšati zdravje uporabnika storitev.

Zdravilska dejavnost obsega ukrepe in aktivnosti, temelječe na zdravilskih sistemih in zdravilskih metodah in se izvaja na način, ki ne škoduje zdravju.

VRSTE ZDRAVILSKE DEJAVNOSTI

(1) Pri izvajanju zdravilske dejavnosti se uporabljajo naslednji zdravilski sistemi:
    – tradicionalno kitajsko zdravilstvo;
    – ajurveda – tradicionalno indijsko zdravilstvo;
    – homeopatija;
    – druga zdravilstva.
    (2) Zdravilske metode so glede na temeljni način izvajanja opredeljene kot:
    – »metode interakcije med umom in telesom« – to so metode, ki krepijo sposobnost duha, da vpliva na delovanje telesa;
    – »biološko osnovane metode« – to so metode, pri katerih se za zdravljenje in tudi preprečevanje bolezni uporabljajo živila, zdravilna zelišča in mikronutrienti;
    – »manipulativne in telesne metode« – to so metode, pri katerih se zdravijo in tudi preprečujejo bolezni s premikanjem delov telesa;
    – »energijske metode« – to so metode vplivanja z biopoljem in delovanjem na biopolje. Biopolje je predvidoma vsaj delno koherentno endogeno bioelektromagnetno polje organizmov, ki odraža njegovo biološko stanje.
    (3) Podrobnejšo opredelitev zdravilskih sistemov in zdravilskih metod predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister).

 Uradni list RS 94/2007 z dne 16. 10. 2007