Maribor, 04.10.2018

Zaprtje s.p. je treba načrtovati vsaj 15 dni pred njegovim dejanskim zaprtjem.

Povzetek postopka zaprtja s.p. v 5 korakih

1. korak: Obvestilo o zaprtju s.p.

Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora skladno z Zakonom o gospodarskih družbah vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti obvestiti AJPES o nameravanem zaprtju s.p..

S.p. lahko AJPES o zaprtju s.p. obvesti na tri načine:

  • preko spletne aplikacije za oddajo zahteve za objavo sporočila OOPS,

  • s pošiljanjem obvestila na elektronski naslov objava.prenehanja@ajpes.si,

  • s fizično dostavo na katerokoli izpostavo AJPES.

Obrazec Obvestilo o prenehanju opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika lahko oddate preko zgoraj napisanega elektronskega naslova ali osebno na katerikoli izpostavi AJPES. Obvestilo ne sme vsebovati davčne številke podjetnika, mora pa vsebovati naslednje podatke: firmo podjetja, poslovni naslov, matično številko, datum zaprtja s.p., datum oddaje in osebni podpis. AJPES vam bo, če obvestilo oddate po elektronski pošti, poslal potrdilo o prejetem obvestilu. Namero o zaprtju s.p. bo nato objavil na svojih spletnih straneh med objavami podatkov in sporočil sodišč, gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov po ZGD-1.

Ob tem lahko s.p. v enakem roku o prenehanju opravljanja dejavnosti na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) obvesti svoje stranke, upnike, dolžnike, poslovne partnerje ter v obvestilu navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. V tem času podjetnik izterja oziroma poravna še vse odprte obveznosti do svojih kupcev oziroma dobaviteljev.

POMEMBNO: Kot samostojni podjetnik ste po zaprtju s.p. še vedno odgovorni za vse neporavnane obveznosti, ki izhajajo iz naslova opravljanja dejavnosti, in sicer odgovarjate z vsem svojim osebnim premoženjem. Prav tako prevzamete pravico do vseh neplačanih terjatev, ki jih ima vaš s.p. do svojih kupcev na dan zaprtja.

2. korak: Izbris iz Poslovnega registra Slovenije

Objavi o nameri prenehanja opravljanja dejavnosti sledi prijava za izbris. Prijavo za izbris mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj 3 dni pred dejanskim zaprtjem s.p..

Prijavo za izbris lahko vloži podjetnik sam ali prek pooblaščenca, pri čemer mora slednji pri vložitvi vloge predložiti pisno pooblastilo, na katerem je overjen podpis pooblastitelja. Podpis se lahko overi pri notarju ali na upravni enoti.

Prijavo za izbris iz Poslovnega registra RS lahko samostojni podjetnik vloži prek spletnega portala e-VEM (vse na enem mestu) ali na vstopnih točkah VEM. Vstopne točke VEM so:

  • izpostave AJPES,

  • upravne enote,

  • vstopne točke Obrtne zbornice Slovenije in območnih obrtnih zbornic,

  • vstopne točke Gospodarske zbornice Slovenije in območnih gospodarskih zbornic,

  • vstopne točke SPIRIT Slovenija, javna agencija,

  • druge točke VEM 

  • notarji.

Potrebovali boste osebni dokument in davčno številko.

Postopek zaprtja s.p. je zelo enostaven in hiter:

  1. Podjetnik se zglasi na točki VEM (vsaj 3 dni pred nameravanim datumom zaprtja)

  2. Referent zanj izpolni ustrezen obrazec o zaprtju podjetja

  3. Podjetnik preveri podatke na obrazcu in ga podpiše

  4. Referent obrazec o zaprtju posreduje AJPES-u

Podjetje se (praviloma) zapre po treh dneh od začetka postopka zaprtja na točki VEM. Četrti dan (praviloma) podjetnik prejme sklep o izbrisu iz Poslovnega registra.

3. korak: Obveznosti do ZZZS

Z obrazcem M-2 se lahko odjavite od obveznih socialnih zavarovanj do 8 dni po izbrisu iz registra.

To lahko storite na dva načina:

  • pred izbrisom iz registra: prek portala e-VEM ali na točki VEM, pri čemer je potrebno pod opombe obrazca M-2, na katerem se vloži odjava, zapisati opombo, da se vlaga odjava zaradi izbrisa in kdaj naj bi bil izbris;

  • do 8 dni po izbrisu iz registra: po pošti ali neposredno na katerikoli območni enoti ali izpostavi ZZZS.

4. korak: Zaprtje poslovnega računa na banki

Zaprtje poslovnega računa lahko uredite osebno na svoji banki s prejetim sklepom o izbrisu iz Poslovnega registra.

5. korak: Obveznosti do FURS

Podjetnik je dolžan v roku 60 dni od dneva prenehanja opravljanja dejavnosti na FURS vložiti davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti na dan prenehanja opravljanja dejavnosti.

Iz tega obračuna morajo biti razvidni prihodki in odhodki, ki so nastali do dneva prenehanja opravljanja dejavnosti.

Od 1.1.2009 se lahko dokumente oddaja samo še preko sistema e-davki, kjer so natančno določene vse obveznosti podjetnika in postopek oddaje obračuna.

Kaj sledi po zaprtju s.p.?

OBVEZNOSTI IZ POSLOVANJA

Podjetnik lahko zapre svoje podjetje kljub temu, da ima dolgove ali pa terjatve. Ker je samostojni podjetnik pravzaprav fizična oseba, bo za svoje dolgove odgovarjal sam, tudi po tem, ko bo zaprl svoj podjetje.

Podobno velja za podjetnikove terjatve. Podjetnik v tem primeru zahteva od svojih dolžnikov, da mu obveznosti poravnajo na njegov osebni račun.

KAKO JE Z DELOVNO DOBO?

Delovna doba se podjetniku prizna na podlagi plačanih socialnih prispevkov. S 1.1.2009 je bila ukinjena delovna knjižica, zato od tega dneva dalje evidenco o plačanih prispevkih vodita ZPIZ in FURS. ZPIZ vodi evidenco o doseženi zavarovalni dobi, FURS pa vodi evidenco o plačanih prispevkih.

Po odjavi iz zavarovanja je priporočljivo pridobiti potrdilo o plačanih prispevkih s strani FURS, saj nam bo tako potrdilo koristilo pri dokazovanju dolžine delovne dobe v primeru, da bi kadar koli v prihodnosti prišlo do spora glede dolžine delovne dobe in plačanih prispevkov. Zato je priporočljivo, da tudi sami vodimo evidenco o tem, koliko prispevkov smo že plačali.

PRAVICA DO DENARNEGA NADOMESTILA ZA BREZPOSELNOST

Podjetnik, ki je zaprl svoj s.p., je do denarnega nadomestila za brezposelnost upravičen le v primeru, da do zaprtja s.p. in s tem izgube zaposlitve ni prišlo zaradi krivdnih razlogov, temveč zaradi objektivnih razlogov, kar bo moral na Zavodu za zaposlovanje tudi dokazati (npr. nekrivdna izguba ključnega poslovnega partnerja ipd).

Zakon o urejanju trga dela namreč v 4.odstavku 63. člena določa, da zavarovanci, ki niso bili zavarovani na podlagi delovnega razmerja ne morejo uveljavljati pravice do denarnega nadomestila, če odjava iz vseh socialnih zavarovanj ni bila posledica dalj časa trajajoče bolezni zavarovanca, elementarne nesreče, izgube poslovnega prostora ali izgube poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje.

OBVEZNOST HRAMBE DOKUMENTACIJE

Večino dokumentacije je potrebno hraniti 10 let (prejeti in izdani računi, izpiski, obračuni ddv itd). Dokumentacijo, ki se nanaša na obdavčenje nepremičnin, je potrebno hraniti 20 let. Obračune plač in izplačilne liste pa je potrebno hraniti trajno.

Ustanovitev novega podjetja

Podjetnik, ki je zaprl podjetje, lahko odpre novo podjetje, če izkaže, da je poravnal vse davčne in druge obveznosti do države, ki so izhajale iz prejšnjega (zaprtega) podjetja. Ob odprtju novega podjetja mora namreč podjetnik podpisati izjavo, da nima neporavnanih obveznosti do države.

Naveden postopek zaprtja se uporablja pri samostojnih podjetnikih, medtem ko je za d.o.o., d.d., d.n.o., k.d. in zavode postopek izbrisa drugačen.

Vir: Mladipodjetnik.si

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21