Skip to main content Skip to search

Archives for durs

Potni nalogi lahko udarijo nazaj – dvakrat

Maribor, 02.10.2018

Potni nalogi lahko udarijo nazaj – dvakrat

Dvakrat lahko udarijo nazaj zato, ker se v primeru inšpekcijskega pregleda, družbi ne plača samo dodaten davek iz dobička, ampak se izplačila potnih stroškov zaposlenim prekvalificirajo v drug prejemek iz delovnega razmerja.

To pomeni, da se na eni strani dodatno obdavči družbo (davek iz dobička, prispevki na plačo, davek na izplačane plače), na drugi strani pa se uvede obnovo postopka odmere dohodnine pri zaposlenih, katero morajo seveda doplačati oni. Poti iz tega primeža ni, razen davčno načrtovanje.

Nespretneže davčni inšpektorji z lahkoto odkrijejo, saj s svojim ravnanjem povzročajo sami sebi več škode, kot pa prihrankov od davka od dobička. Vsakdo, ki samo bežno preleti potne naloge, lahko na daleč vidi, da se jih piše za nazaj, in to za cel mesec ali celo leto. V nadaljevanju tega sestavka boste spoznali kako je potrebno pisati potne naloge.

Najpogostejše napake

Potni nalogi nimajo zaporednih številk. Če se številčijo zaporedno, nekaterih potnih nalogov ponavadi ni. Ta nepravilnost vzbuja sum, da se potni nalogi ne pišejo redno oz. da se pišejo za nazaj.

Naslov prebivališča zaposlenega na potnem nalogu ni popoln, temveč je naveden samo kraj ali pa sploh ni naveden. Prebivališče mora biti navedeno v celoti (ulica, hišna številka, kraj).

Na potnih nalogih manjka navedba, po čigavem nalogu je zaposleni odšel na službeno potovanje (npr. »po nalogu direktorja«).

Relacija poti ni dovolj natančno določena. Na potnem nalogu morajo biti navedeni vsi postanki, poleg kraja prihoda in odhoda.

Naloga s katero je odšel zaposleni na službeno pot na potnih nalogih ni dovolj natančno določena.

Na potni nalog je potrebno napisati:

  • kakšen sejem je zaposleni obiskal (»obisk sejma« ni dovolj),
  • kakšen posel se je pridobivalo in pri kom (»pridobivanje posla« ni dovolj),
  • katerega poslovnega partnerja je obiskal (»obisk poslovnega partnerja« ni dovolj),
  • kateri stranki se je oddala pošta (»oddaja pošte« ni dovolj),
Read more

 Spoznajte skrivnosti pravilnega izpolnjevanja potnih nalogov

Maribor, 02.10.2018

Spoznajte skrivnosti pravilnega izpolnjevanja potnih nalogov

V nadaljevanju vam pojasnjujemo osnovne pravilnosti:

Obračun potnih stroškov

Obračun potnih stroškov je potrebno izpolniti tako, da predstavlja verodostojno knjigovodsko listino. Obračun potnih stroškov je potrebno izdelati za vsako službeno pot posebej ali izdelati mesečni obračun potnih stroškov.

Zakon o delovnih razmerjih v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti med drugimi tudi povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

Izpolnjen potni nalog in k obračunu potnih stroškov priloženi računi v zvezi s prevozom in prenočevanjem so po 5. in 6. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pogoj za neobdavčeno povračilo potnih stroškov prevoza in prenočevanja na službenem potovanju. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

Po vrnitvi s službenega potovanja je treba v čim krajšem času (na primer v dveh delovnih dneh) izpolniti (pisno ali elektronsko) obračun potnih stroškov in ga predložiti svojemu nadrejenemu ali računovodstvu. Priporočljivo je, da je rok predložitve obračuna določen v internem pravilniku o službenih potovanjih. Obračun stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, se po določilih 20. člena Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino predloži nadrejenemu naslednji dan po končanem službenem potovanju, najpozneje pa v 7 dneh po končanem potovanju. Nadrejeni je dolžan celotno dokumentacijo ter morebitni ostanek sredstev predložiti računovodstvu v roku 7 dni po prejemu obračunov.

Obračun mesečnih potnih stroškov je potrebno sestaviti kot en obračun potnih stroškov za vse službene poti za cel mesec. Rok predložitve tega obračuna nadrejenemu ali računovodstvu je priporočljivo določiti v internem pravilniku o službenih potovanjih. Daljšega obdobja sestavitve obračuna potnih stroškov od enega meseca se ne priporoča.

Obračun potnih stroškov v pisni obliki se lahko sestavi na isti strani lista kot potni nalog (na primer: potni nalog je na zgornji polovici, obračun potnih stroškov pa na spodnji polovici lista). Obračun potnih stroškov se lahko sestavi tudi na hrbtni strani potnega naloga ali pa na posebnem listu in se priloži k potnemu nalogu. Če se sestavlja mesečni obračun potnih stroškov, ga je potrebno po preteku meseca priložiti k potnim nalogom, izdanim za ta mesec. Obračun potnih stroškov se lahko sestavi tudi v elektronski obliki.

Read more

 Pri presoji izpolnjevanja pogojev za obstanek v sistemu normirancev se bodo upoštevali ne le prihodki normiranca, temveč tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb,

Maribor, 24.09.2018

Pri presoji izpolnjevanja pogojev za obstanek v sistemu normirancev se bodo upoštevali ne le prihodki normiranca, temveč tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb,

razen če bo zavezanec lahko dokazal, da glavni ali eden od glavnih razlogov za vzpostavljeno shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Prihodki povezanih oseb se ne bodo upoštevali le takrat, ko bo normiranec sposoben dokazati, da ima (tudi brez povezanih oseb) vzpostavljeno lastno poslovanje.

Prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb se ne bodo že vnaprej avtomatično seštevali. Podjetnik bo moral sam ustrezno presoditi, ali bi moral upoštevati prihodke povezanih oseb in ali bo izpolnjeval pogoje za upoštevanje normiranih odhodkov. Odgovornost za presojo izpolnjevanja pogojev je tako na samem davčnem zavezancu normirancu.

Read more

 Roki, ki jih normiranci morajo upoštevati in akontacija davka

Maribor, 24.09.2018

Normiranci so na podlagi 51. člena Zakona o davčnem postopku obvezni predložiti davčni obračun, ne glede na višino davčne obveznosti oziroma davčne terjatve. Rok za oddajo davčnega obračuna je 31. marec.

Akontacija davka

Normirancem davka ni potrebno plačati v enkratnem znesku. Davek se plačuje sproti, z akontacijo. Akontacijo normiranci plačujejo v mesečnih (če znesek akontacije presega 400 evrov) ali trimesečnih obrokih (če znesek akontacije ne presega 400 evrov). Obroki akontacije morajo biti poravnani do 10. v mesecu za prejšnji mesec.

Read more

 Knjigovodske listine, ki jih morajo voditi normiranci

Maribor, 24.09.2018

Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost v 3. členu določa, da lahko normiranci vodijo le evidenco knjigovodskih listin (oziroma evidenco izdanih računov) in evidenco osnovnih sredstev (register osnovnih sredstev) in morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo.

73. člen Zakona o gospodarskih družbah določa, da normirancem ni potrebno predložiti letnih poročil za javno objavo preko AJPES-a, prav tako jim ni potrebno pošiljati podatkov iz letnih poročil o njihovem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za potrebe državne statistike in davčne namene.

Davčno leto je pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, tako se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.

Read more

 Zaradi sprememb zakonodaje bodo normiranci v 2018 poslovali drugače

Maribor, 24.09.2018

Na normirance bodo vplivale tako spremembe Zakona o dohodnini (Zdoh-2S) pa tudi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2O).

V zakonodajo je vnesen nov pogoj, ki ga bodo morali upoštevati normiranci v 2018. Po novem bodo morali iz sistema obdavčitve na podlagi normiranih odhodkov izstopiti, ko bodo v dveh zaporednih davčnih obdobjih dosegli 300.000 evrov prihodkov.

Ta določba se uporablja od 1. 1. 2018, torej že za presojo, ali bo podjetnik lahko ostal normiranec tudi v davčnem letu 2018. V povprečje dveh zaporednih let se bo zato upoštevalo tudi že obdobje 2016 in 2017.

Read more

Program “MSP5+” P1 plus 2018 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Maribor, 14.09.2018

Program “MSP5+”

P1 plus 2018 – Garancije Sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere

Odprti razpisi

odprt do 15. 10.2018

a) INFORMACIJE ZA PODJETNIKE

Objava javnega razpisa v Ur. l. RS, št. 9/2018 z dne 16.2.2018

Javni razpis P1 plus 2018

Razpisna dokumentacija P1 plus 2018

Priprava vloge

Prijavni list P1 plus 2018 – eRazpisi (prijavni list je potrebno izpolniti preko spletne aplikacije in ga natisniti).

Več informacij o razpisu P1 plus 2018 vam je na voljo na telefonskih številkah:

Bojana Mikeln (02) 234 12 74

Boris Ritlop (02) 234 12 88

Jasna Kepnik (02) 234 12 42

Albina Hojski Ilijevec (02) 234 12 59

mag. Boštjan Vidovič (02) 234 12 64 ali na e-pošti bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si

Seznam sodelujočih bank

b) INFORMACIJE ZA BANČNIKE

Informacije za bančnike za razpis P1 plus 2018:

Navodila glede črpanja kreditov

Povzetek aktivnosti za uspešno realizacijo

Vzorec Sklepa o odobritvi kredita

Priloga k računu za Sklad – prilogo je potrebno preko elektronske pošte posredovati Tatjani Dolenc, tatjana.dolenc@podjetniskisklad.si

Obrazec za črpanje kredita – Poročilo je potrebno preko elektronske pošte posredovati Petri Kujavec, Petra.Kujavec@podjetniskisklad.si

Poročilo o stanju kreditov – Poročilo je potrebno preko elektronske pošte posredovati Petri Kujavec, Petra.Kujavec@podjetniskisklad.si

Kontrola namenskega koriščenja kreditov

Kontaktne osebe Sklada:

Bojana Mikeln (02) 234 12 74

Anton Vajngerl (02) 234 12 87

Andrea Gričnik (02) 234 12 83

Petra Kujavec (02) 234 12 66

Tatjana Dolenc (02) 234 12 63

VIR: Razpisi – Slovenski podjetniški sklad

 

Lahko vam pomagamo, pokličite nas na tel. 02 234 23 21, ali nam pišite na mail: simona@interfin.si

 

 

Read more

Priznavanje stroškov prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij po ZDDPO-2

Maribor, 03.10.2011

Vprašanje glede davčnega priznavanja stroškov prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki so hkrati poslovodje (v nadaljevanju: lastnik, ki je poslovodna oseba) smo posredovali Ministrstvu za finance. Prejeto stališče v nadaljevanju povzemamo in pojasnjujemo naslednje:

V skladu z drugim odstavkom 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB4) družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe, in niso zavarovane na drugi podlagi, sodijo med samozaposlene zavarovance, ki nimajo plač. V skladu z 2 alinejo prvega odstavka 207. člena ZPlZ-1 je osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za obravnavane zavarovance zavarovalna osnova. Le ta se v skladu s prvim odstavkom 209. člena ZPIZ-1 določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino. S Pravilnikom o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 49/06, 38/07) je določeno, da se za obravnavane zavarovance za doseženi dobiček šteje na podlagi odločbe o odmeri dohodnine ugotovljeni dohodek, ki ga je zavarovanec, tj. lastnik, ki je poslovodna oseba, dosegel kot poslovodni delavec. V tem kontekstu je treba razumeti tudi 7. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 87/97, 3/98, 81/00, 97/01). za socialno varnost za obravnavane zavarovance se priznavajo pri odmeri dohodnine kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove za dohodek, ki ga je zavarovanec dosegel kot poslovodni delavec.

Pojasnilo DURS

Read more

Priznavanje stroškov prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij po ZDDPO-2

Maribor, 03.10.2011

Vprašanje glede davčnega priznavanja stroškov prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki so hkrati poslovodje (v nadaljevanju: lastnik, ki je poslovodna oseba) smo posredovali Ministrstvu za finance. Prejeto stališče v nadaljevanju povzemamo in pojasnjujemo naslednje:

V skladu z drugim odstavkom 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1 (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB4) družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe, in niso zavarovane na drugi podlagi, sodijo med samozaposlene zavarovance, ki nimajo plač. V skladu z 2 alinejo prvega odstavka 207. člena ZPlZ-1 je osnova za plačilo prispevkov za socialno varnost za obravnavane zavarovance zavarovalna osnova. Le ta se v skladu s prvim odstavkom 209. člena ZPIZ-1 določi glede na doseženi dobiček zavarovanca, v katerem niso upoštevani obračunani za obvezno zavarovanje ter znižanje in povečanje davčne osnove, razen razlike v obrestih, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino. S Pravilnikom o postopku za razvrščanje v zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 49/06, 38/07) je določeno, da se za obravnavane zavarovance za doseženi dobiček šteje na podlagi odločbe o odmeri dohodnine ugotovljeni dohodek, ki ga je zavarovanec, tj. lastnik, ki je poslovodna oseba, dosegel kot poslovodni delavec. V tem kontekstu je treba razumeti tudi 7. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost – ZPSV (Uradni list RS, št. 5/96, 34/96, 87/97, 3/98, 81/00, 97/01). za socialno varnost za obravnavane zavarovance se priznavajo pri odmeri dohodnine kot odbitna postavka pri ugotavljanju davčne osnove za dohodek, ki ga je zavarovanec dosegel kot poslovodni delavec.

Pojasnilo DURS

Read more