Maribor, 08.01.2019

Na kaj morate biti pozorni delodajalci, kdaj in kako lahko izplačate nagrade, kolikšen del dobi država? Kakšno je pravzaprav neto izplačilo nagrade in kaj si delavec lahko privošči?

Čeprav prispevki še vedno dosegajo približno tretjino bruto bruto izplačila, za malce višje nagrade pa še dohodnino, je od letošnjega leta država nekoliko bolj razumevajoča. Prenovljeni Zakon o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da pri izplačilih božičnice, trinajste plače oziroma nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne bruto plače v državi, ki znaša 1.650,00 €, pod določenimi pogoji ni treba plačati dohodnine, temveč le prispevke.

Za primerjavo: leto pred tem je veljalo, da se dohodnina ne plača do višine 70 odstotkov povprečne plače v državi, še pred tem pa ni bilo nobene olajšave, kar pomeni, da sta delojemalec in delodajalec od nagrade plačala celotno dohodnino in prispevke, kot da bi šlo za običajno plačo.

Delodajalci in delojemalci se strinjajo, da je trenutna obdavčitev nagrad boljša kot je bila. Vendar pa opozarjajo, da so pogoji za izplačilo nagrade zapleteni, in da morajo biti do nagrad upravičeni vsi zaposleni in ne samo izjemni delavci, ki nimajo ugodnejše davčne obravnave. Oboji si želijo višja neto izplačila vsaj v primeru izplačevanja nagrad, torej omejitev plačila prispevkov navzgor. Podobne omejitve že obstajajo, in sicer samostojni podjetniki plačajo največ 2.206,00 € prispevkov za socialno varnost na mesec. Omeniti še velja, da je po trenutni zakonodaji možno plačilo nagrade le enkrat na leto.