Skip to main content Skip to search

Archives for Zaključni račun

 Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD) – izračun in izplačilo akontacije davka

Maribor, 18.10.2018

Ena od pomembnih odločitev oseb z dejavnostjo je, kako bodo ugotavljale davčno osnovo. To odločitev morajo sprejeti že ob registraciji ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oziroma v primarni register. Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom.

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed dveh načinov:

Read more

 Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD) – ugotavljanje davčne osnove

Maribor, 18.10.2018

Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom v okviru davčnega obračuna. Le-ta pa mora biti oddan do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Sprememba se opravi z označitvijo posebnega polja pod VII. točko obrazca za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

1. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz dohodninske lestvice, podjetnik pa lahko upošteva tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšavi lahko upošteva pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Pri podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki (stroški).

Podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.

OBDAVČITEV:

Če znaša neto letna davčna osnova v evrih

Znaša dohodnina v evrih

do 8.021,34

16,00%

8.021,34 – 20.400,00

1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

20.400,00 – 48.000,00

4.625,65 + 34 % nad 20.400,00

48.000,00 – 70.907,20

14.009,65 + 39 % nad 48.000,00

nad 70.907,20

22.943,46 + 50 % nad 70.907,20

2. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove. Podjetniku ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih ima pri poslovanju.

Podjetnik, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti. To stori hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Ponavadi podjetnik to opravi na VEM točki hkrati z ustanovitvijo podjetja.

Podjetnik, ki pa že opravlja dejavnost, lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pod naslednjimi pogoji:

  • če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi davčnemu organu in

  • če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 50.000 evrov (oz. 100.000 evrov, a le, če so zavezanci oziroma pri njih zaposlene osebe zavarovane za polni delovni čas najmanj 5 mesecev).

Podjetnik ugotovi davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odšteje normirane odhode v višini 80 % ustvarjenih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek.

PRIMER OBDAVČITVE:

Predvideni prihodki: 20.000 eur / na leto

Normirani stroški (80 %): 16.000 eur (20.000 eur x 80 %)

Osnova za izračun akontacije: 4.000 eur (20.000 eur – 16.000 eur)

Davčna stopnja: 20 %

Akontacija dohodnine: 800 eur (4.000 eur x 20 %)

Mesečni obrok akontacije dohodnine: 66,66 eur (800 eur / 12 mesecev)

Podjetnik, ki računa davčno osnovo z upoštevanjem normiranih dohodkov, pri izračunu dohodnine ne more uveljavljati davčnih olajšav.

Vir: Mladipodjetnik.si

Za pomoč pri pripravi in oddaji zaključnega računa smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD)

Maribor, 18.10.2018

Za dohodek iz dejavnosti štejemo dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oziroma samostojno (zavezanci opravljajo dejavnost za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za obveznosti iz naslova opravljanje dejavnosti jamčijo z vsem svojim premoženjem).

Read more

 Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) – davčne olajšave

Maribor, 18.10.2018

Zmanjšanje davčne osnove za uveljavljanje davčnih olajšav je možno za naslednje namene:

  • za vlaganja v raziskave in razvoj

  • za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva

  • za zaposlovanje

  • za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

  • za donacije,

  • za zaposlovanje in za investiranje v določenih regijah.

Read more

 Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) – plačevanje in akontiranje davka

Maribor, 18.10.2018

Akontacija davka je enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje.

Plačevanje davka

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa obveznost medletnega akontiranja davka za DDPO. Na podlagi obračuna se najprej ugotovi razlika med vplačanimi akontacijami v preteklem davčnem obdobju in dejanska davčna obveznost. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, manjši od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, mora zavezanec razliko med plačanimi akontacijami in izračunanim davkom plačati v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, večji od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, davčni organ zavezancu vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.

Read more

Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO)

Maribor, 18.10.2018

Davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO), ki ga sistemsko ureja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), je temeljni davek na področju neposrednega obdavčenja dohodkov pravnih oseb. Zavezanci po ZDDPO-2 so vse pravne osebe, tako domačega kot tujega prava, razen Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti. Zavezanci za obračunavanje davka so tudi zavezanci, ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti, za katere zakon sicer določa oprostitev davka v delu nepridobitne dejavnosti.

Davčni obračun morajo predložiti naslednje osebe:

  • zavezanec rezident in nerezident od dohodkov, ki jih dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote nerezidenta v Republiki Sloveniji,

  • zavezanci, oproščeni davka, če so ustanovljeni za opravljanje nepridobitne dejavnosti (zavod, društvo, ustanova, verska skupnost, politična stranka, zbornica, reprezentativni sindikat, ipd.) in

  • zavezanci, ki plačujejo davek po posebni stopnji 0% (investicijski in pokojninski skladi, zavarovalnice, družbe tveganega kapitala).

Read more

 Letna poročila gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov

Maribor, 18.10.2018

Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) morajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki enkrat letno sestaviti letno poročilo, katerega obseg in vsebina sta odvisna od njihove velikosti. Podatki za razvrstitev v velikostni razred so število zaposlenih, prihodki od prodaje in vrednost aktive.

Letna poročila so javno objavljena na spletni strani AJPESa.

Računovodsko poročilo sestavljajo:

  • računovodski izkazi, kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in priloga s pojasnili,

  • poslovno poročilo.

Read more

Kako pravilno oblikovati dolgoročne rezervacije?

Iztok Mohorič, davčni svetovalec pri OZS
Prejeli smo vprašanje v zvezi z oblikovanjem dolgoročnih rezervacij, v katerem so nas prosili za pojasnilo stališč in preverbo njihovega načina vodenja evidenc.
Takole so zapisali: »Smo gradbeno podjetje in prihodke ustvarjamo z izvedbo kleparskih in ključavničarskih del ter montažo kovinskih konstrukcij za različne pravne osebe. Pred dnevi smo prejeli telefonski klic iz davčnega urada, da do oblikovanj rezervacij iz naslova jamstva v gradbeništvu nismo upravičeni in da moramo davčne obračune od leta 2008, ko smo jih oblikovali, popraviti, ter da popravka v davčnem obračunu za leto 2013 ne priznajo. Njihova utemeljitev je, da nismo spoštovali SRS 10 in načela primerljivosti, ker da je jamstvo v gradbeništvu pogojno in če do uveljavljanj garancij v preteklosti ni prišlo, ni pogoja za obliko- april 2014www.ozs.sisvetovanje@ozs.si 53 vanje. Slednje utemeljujejo z načelom dosledne verjetnosti. V primeru, da imamo podizvajalce, pa so neupravičene, ker nam naši podizvajalci dajo lastne garancije, ki jih bomo lahko uveljavili v primeru odprave napak. Naše pojasnilo je bilo, da so oblikovane rezervacije za dana jamstva oblikovane v višini 10 % od vrednosti investicije na podlagi pogodb in naročil, zahtevanih s strani investitorja, v katerih smo dali obvezo in jamčimo, da bomo vse napake, ki se bodo pojavile v dobi jamstva, takoj na lastne stroške odpravili. Doba jamstva je odvisna od vrste del od 2 do 10 let. V gradbeništvu vedno prihaja do reklamacij, ki se sicer v času izvajanja del sproti odpravljajo, vendar ni nobenega zagotovila, da v obdobju jamstva ne bo prišlo do obveze odprave skritih napak. Odprava slednjih pa običajno pomeni večji strošek, kot je strošek v času gradnje, težnja podjetja pa je, da svoje delo opravi kakovostno.
Za pojasnilo: Prva rezervacija je bila oblikovana v letu 2008 v višini 291.175,85 EUR. V letu 2009 smo oblikovali še 99.207,09 EUR in hkrati odpravili 2.532,22 EUR iz leta 2008. V letu 2010 smo oblikovali rezervacijo v višini 3488,41 EUR in odpravili v višini 42.385,17 EUR. V letu 2011 smo oblikovali rezervacijo v višini 26.228,05 EUR, odprave pa ni bilo. V letu 2012 smo oblikovali rezervacijo v višini 30.283,37 EUR in sočasno odpravili 7800,93 EUR (4312,92 EUR iz leta 2009 in 3488,01 EUR iz leta 2010). Menimo, da smo spoštovali SRS 10.1, ker je pogodbeno določilo sedanja obveza, ki izhaja iz izvedenega gradbenega dela, glede nastopa izpolnitve obveze pa ni z gotovostjo določeno, kdaj v času danega jamstva. Velikost je izračunana v višini pogodbenega dolo- čila 10 % vrednosti del in je zato merljiva. Pogodbeno določilo je pravna obveza med nami in naročnikom in drugih (podizvajalcev) ne obvezuje. Prav tako dana bančna garancija investitorju v višini 10 % pogodbenih del nas ne odvezuje dane obveze izpolnitve pogodbe, temveč vpliva le na denarni tok. Prav tako menimo, da smo spoštovali MRS 37.
Razumemo, da je namen rezervacij preprečitev prevelikega odtoka sredstev v času nastopa izpolnitve obveze in skladna načelu previdnosti, da se zniža stopnja tveganja. Hkrati menimo, da je država prevzela 50-odstotno tveganje, ki ga podjetje nosi na trgu z zakonskim določilom davčnega priznanja oblikovanih rezervacij. V primeru zahteve davčnega organa o popravku davčnih obračunov z odpravo rezervacij pa to prevzeto tveganje države odpravlja.
Odgovor: Uvodoma naj opozorim, da so dolgoročne rezervacije ena od postavk, ki so pogosto predmet davčnega nadzora, saj predstavlja enega od instrumentov za zniževanje davčne osnove. Poleg tega pa je besedilo slovenskih računovodskih standardov 10 (v nadaljevanju SRS) zapisano precej ohlapno in omogoča različne interpretacije. Slovenija je namreč ena izmed redkih držav, ki tudi za davčne namene uporablja SRS, kar je v nasprotju s temeljnimi postulati davčne zakonodaje, saj ta mora biti jasna in predvidljiva. Dokaj neurejeni zakonodaji, zlasti s področja davka od dohodkov pravnih oseb, sledi tudi slovenska sodna praksa. Slovenska upravna sodišča namreč v veliki večini primerov sledijo obrazložitvi in pojasnilom davčnega organa, saj že bežen vpogled v javno objavljeno sodno prakso pokaže, da praktično skoraj noben zavezanec ne uspe s svojim zahtevkom. Nedvomno pa je zelo malo verjetno, da bi se motili vsi zavezanci, ne pa tudi sodišča in davčni organ.
Da je temu tako, nam kaže tudi novejša sodna praksa s področja DDV, ki mora poznati in upoštevati prakso Sodišča Evropske skupnosti in zato se v zadnjem času dogaja, da je odpravljenih veliko število odločb davčnega organa, ker so v nasprotju s to prakso. Mnenja sem, da se bo podoben proces moral začeti tudi na področju obdavčevanja dohodka; tudi to zakonodajo in sodno prakso bo treba približati evropskim načelom.
V konkretnem primeru je treba izpostaviti, da so dolgoročne rezervacije postavka, ki je negotova glede nastanka in višine, kar jasno predpisuje SRS 10.37. Institut rezervacij je povezan z načelom pogojenosti prihodkov in odhodkov. Prihodkom tekočega obračunskega obdobja pripadajo vsi odhodki, ki so povezani s temi prihodki, toda nekateri odhodki bodo nastali šele v naslednjih obračunskih obdobjih. Značilen primer so rezervacije stroškov iz naslova danih garancij.
Za prodane proizvode ali storitve v tekočem obdobju se prihodki prikažejo v celoti, toda izvajalec je prevzel obveznost, da bo v naslednjih obdobjih odpravil mogoče napake ali pomanjkljivosti, kar mu bo povzročilo odliv sredstev v naslednjih obdobjih. Pravilo izhaja iz dejstva, da se zaračunani prihodki obdavčijo v celoti, ne glede na to, ali so plačani ali ne oziroma, ali bodo plačani šele v naslednjih obdobjih, hkrati pa se v tekočem obdobju priznajo tudi vsi odhodki, vezani na te prihodke, neodvisno od tega kdaj bo nastopil odliv sredstev oziroma, v katerem obračunskem obdobju bo nastopila obveznost popravila ali odstranitve pomanjkljivosti pri izvedbi. Pravilo dolgoročnih rezervacij je povezano tudi z načelom previdnosti. Seveda pa davčni predpisi priznavajo med odhodki samo 50 % oblikovane rezervacije.
Za priznanje dolgoročnih rezervacij morajo biti izpolnjeni trije pogoji (SRS 10.6), in sicer, če: a) obstaja zaradi preteklega dogodka sedanja obveza (pravna ali posredna); b) je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo pritekanje gospodarskih koristi, c) je mogoče znesek obveze zanesljivo izmeriti.
Če samo eden od teh pogojev ni izpolnjen, niso podani pogoji za oblikovanje rezervacije. Torej prvi pogoj je, da obveznost obstaja na dan sestavljanja bilance stanja in da je rezultat nekih preteklih dogodkov, največkrat dana garancija dobavitelja ali zakonska obveznost jamčenja. Drugi pogoj je podan, če obstaja verjetnost, da bo v prihodnosti nastopila obveznost, ki bo povzročila odliv sredstev iz podjetja.
Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če obstaja večja verjetnost, da bo nastopil odliv sredstev, kot da se to ne bo zgodilo. Predpostavlja se, da dana garancija izpolnjuje ta pogoj. V konkretnem primeru sta zato prva dva pogoja izpolnjena, iz vašega vprašanja pa ni razvidno, kako je bil ocenjen znesek možne obveznosti. Glede višine oblikovanih rezervacij je v SRS 10. 42 zapisano pravilo, ki pravi, da se pri oblikovanju rezervacij predpostavlja dosledna razsodnost glede verjetnosti tako prihodnjih stroškov kakor tudi prihodnje izgube.
 Pri ocenjevanju negotovosti se upoštevajo izkušnje v podobnih okoliščinah in mnenja strokovnjakov. To pomeni, da je pri oceni treba upoštevati dogodke, ki se bodo šele zgodili, zlasti odstotke rizikov nastanka teh dogodkov. april 2014 54 Pri tem ima pomembno vlogo tudi poslovodstvo družbe. Pri oceni izdatkov se lahko upoštevajo pretekle izkušnje družbe, mogo- če izkušnje konkurence ali izkušnje neodvisnih strokovnjakov.
Torej, če višina rezervacije ne temelji na konkretni oceni izdatkov, lahko obstaja dvom, če je zadnji pogoj izpolnjen. Utemeljitev davčnega organa ni v skladu s SRS 10, če trdi, da je rezervacija neupravičena, če do uveljavljanj garancij v preteklosti ni prišlo, češ da to zahteva načelo dosledne verjetnosti. Treba je namreč poudariti, da izkušnje iz preteklosti niso izrecno zapisane v SRS 10, sploh pa niso edini kriterij glede oblikovanja višine rezervacij.
Če bi veljalo samo to merilo, tedaj do oblikovanja rezervacij ne bi bilo upravičeno podjetje, ki doslej ni imelo tovrstnih zahtevkov, čeprav iz različnih razlogov (slabi vgrajeni materiali, lovljenje pogodbenih rokov …) lahko utemeljeno pričakuje, da bo moralo odpravljati napake.
Že to pove, da takšno razumevanje SRS 10 ni pravilno. Načelo doslednosti prav tako ni zapisano v SRS 10 in zato ne more biti pogoj za priznavanje rezervacij. Poleg tega takšno pravilo sploh ne more biti uporabljivo, če je podjetje oblikovalo rezervacijo z enkratno obremenitvijo odhodkov.
Na upravičenost oblikovanja rezervacij tudi ne vpliva dejstvo, da so vam podizvajalci dali garancije, ki jih boste lahko uveljavili v primeru odprave napak. Slednja utemeljitev je povsem samovoljna. Da utemeljitve nimajo pravnega temelja, nakazuje tudi dejstvo, da se v postopku zahteva, da izvršite popravke preteklih obračunov. Če sami izvršite popravke obračunov, pomeni, da ste izgubili pravico do pritožbe, saj ste priznali napako.
V primeru, če davčni organ ugotovi, da je v davčnem obračunu nepravilnost in posledično prenizko izkazana davčna osnova, mora o tem izdati odločbo, ne pa groziti zavezancu, naj napako sam popravi, sicer bo imel inšpekcijski pregled.
Read more

Kako izračunamo osnovo za ugotovitev splošne olajšave v letu 2014

Kot dohodek iz dejavnosti se upošteva dobiček (podatek iz postavke 9 davčnega obračuna), kateremu se prišteje obračunani znesek prispevkov za socialno varnost,

ki jih je zavezanec navedel na prvi strani obrazca.

V letu 2014 imam prihodkov 12.150,00 Eur.

Stroški znašajo 5.550,00 Eur.

Od tega prispevki za samostojnega podjetnika 3.126,84 eurov
Dobiček torej znaša 6.600,00 Eur.

Splošna olajšava s.p.

Dohodek iz dejavnosti iz prejšnjega odstavka je dobiček (znesek iz postavke 9 obračuna) oziroma izguba (negativna vrednost zneska iz postavke 10 obračuna), kateremu se prišteje obračunani znesek prispevkov za socialno varnost, ki ga je zavezanec navedel na prvi strani obrazca.
V kolikor ste opravljali dejavnost celo leto in so vaši prispevki skupaj 3.126,84  je osnova za ugotovitev splošne olajšave:

dohodek 12.150

– stroški   5.550

= dobiček 6.600 (zap. 9 obrazca DOHDEJ) + prispevki 3.126,84 = 9.726,84€, kar pomeni, da lahko upoštevate najvišjo splošno olajšavo (6.519,82).

Glej lestvico:Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2014:

 

Če znaša skupni dohodek v eurih

Dobiček + obračunani prispevki

Znaša splošna olajšava v eurih

Nad

Do

10.866,37

6.519,82

10.866,37

12.570,89

4.418,64

12.570,89

3.302,70

  •  In še dodatno za vzdrževane otroke

Letna olajšava v eurih

Mesečna olajšava v eurih

Za prvega vzdrževanega otroka

2.436,92

203,08

Za drugega vzdrževanega otroka

2.649,24

220,77

 

Osnova za dohodnino/davka iz dejavnosti= dobiček 6.600 –  splošna olajšava 6.519,82= 80,18€..upoštevajte najnižjo stopnjo iz lestvice, ki pa je 16%.

Če znaša neto letna

davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

Nad

Do

8.021,34

     16 %

8.021,34

18.960,28

1.283,41

  + 27 %  nad 8.021,34

18.960,28

70.907,20

4.236,92

 + 41 %  nad 18.960,28

70.907,20

25.535,16

+ 50 % nad 70.907,20

 

Read more

Kako izračunamo osnovo za ugotovitev splošne olajšave v letu 2014

Kot dohodek iz dejavnosti se upošteva dobiček (podatek iz postavke 9 davčnega obračuna), kateremu se prišteje obračunani znesek prispevkov za socialno varnost,

ki jih je zavezanec navedel na prvi strani obrazca.

V letu 2014 imam prihodkov 12.150,00 Eur.

Stroški znašajo 5.550,00 Eur.

Od tega prispevki za samostojnega podjetnika 3.126,84 eurov
Dobiček torej znaša 6.600,00 Eur.

Splošna olajšava s.p.

Dohodek iz dejavnosti iz prejšnjega odstavka je dobiček (znesek iz postavke 9 obračuna) oziroma izguba (negativna vrednost zneska iz postavke 10 obračuna), kateremu se prišteje obračunani znesek prispevkov za socialno varnost, ki ga je zavezanec navedel na prvi strani obrazca.
V kolikor ste opravljali dejavnost celo leto in so vaši prispevki skupaj 3.126,84  je osnova za ugotovitev splošne olajšave:

dohodek 12.150

– stroški   5.550

= dobiček 6.600 (zap. 9 obrazca DOHDEJ) + prispevki 3.126,84 = 9.726,84€, kar pomeni, da lahko upoštevate najvišjo splošno olajšavo (6.519,82).

Glej lestvico:Višina skupne splošne olajšave je odvisna od višine skupnega dohodka v letu 2014:

 

Če znaša skupni dohodek v eurih

Dobiček + obračunani prispevki

Znaša splošna olajšava v eurih

Nad

Do

10.866,37

6.519,82

10.866,37

12.570,89

4.418,64

12.570,89

3.302,70

  •  In še dodatno za vzdrževane otroke

Letna olajšava v eurih

Mesečna olajšava v eurih

Za prvega vzdrževanega otroka

2.436,92

203,08

Za drugega vzdrževanega otroka

2.649,24

220,77

 

Osnova za dohodnino/davka iz dejavnosti= dobiček 6.600 –  splošna olajšava 6.519,82= 80,18€..upoštevajte najnižjo stopnjo iz lestvice, ki pa je 16%.

Če znaša neto letna

davčna osnova v eurih

Znaša dohodnina v eurih

Nad

Do

8.021,34

     16 %

8.021,34

18.960,28

1.283,41

  + 27 %  nad 8.021,34

18.960,28

70.907,20

4.236,92

 + 41 %  nad 18.960,28

70.907,20

25.535,16

+ 50 % nad 70.907,20

 

Read more