Skip to main content Skip to search

normiranec

 Pri presoji izpolnjevanja pogojev za obstanek v sistemu normirancev se bodo upoštevali ne le prihodki normiranca, temveč tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb,

Maribor, 24.09.2018

Pri presoji izpolnjevanja pogojev za obstanek v sistemu normirancev se bodo upoštevali ne le prihodki normiranca, temveč tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb,

razen če bo zavezanec lahko dokazal, da glavni ali eden od glavnih razlogov za vzpostavljeno shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Prihodki povezanih oseb se ne bodo upoštevali le takrat, ko bo normiranec sposoben dokazati, da ima (tudi brez povezanih oseb) vzpostavljeno lastno poslovanje.

Prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb se ne bodo že vnaprej avtomatično seštevali. Podjetnik bo moral sam ustrezno presoditi, ali bi moral upoštevati prihodke povezanih oseb in ali bo izpolnjeval pogoje za upoštevanje normiranih odhodkov. Odgovornost za presojo izpolnjevanja pogojev je tako na samem davčnem zavezancu normirancu.

Read more

 Roki, ki jih normiranci morajo upoštevati in akontacija davka

Maribor, 24.09.2018

Normiranci so na podlagi 51. člena Zakona o davčnem postopku obvezni predložiti davčni obračun, ne glede na višino davčne obveznosti oziroma davčne terjatve. Rok za oddajo davčnega obračuna je 31. marec.

Akontacija davka

Normirancem davka ni potrebno plačati v enkratnem znesku. Davek se plačuje sproti, z akontacijo. Akontacijo normiranci plačujejo v mesečnih (če znesek akontacije presega 400 evrov) ali trimesečnih obrokih (če znesek akontacije ne presega 400 evrov). Obroki akontacije morajo biti poravnani do 10. v mesecu za prejšnji mesec.

Read more

 Knjigovodske listine, ki jih morajo voditi normiranci

Maribor, 24.09.2018

Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost v 3. členu določa, da lahko normiranci vodijo le evidenco knjigovodskih listin (oziroma evidenco izdanih računov) in evidenco osnovnih sredstev (register osnovnih sredstev) in morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo.

73. člen Zakona o gospodarskih družbah določa, da normirancem ni potrebno predložiti letnih poročil za javno objavo preko AJPES-a, prav tako jim ni potrebno pošiljati podatkov iz letnih poročil o njihovem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za potrebe državne statistike in davčne namene.

Davčno leto je pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, tako se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.

Read more

 Zaradi sprememb zakonodaje bodo normiranci v 2018 poslovali drugače

Maribor, 24.09.2018

Na normirance bodo vplivale tako spremembe Zakona o dohodnini (Zdoh-2S) pa tudi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2O).

V zakonodajo je vnesen nov pogoj, ki ga bodo morali upoštevati normiranci v 2018. Po novem bodo morali iz sistema obdavčitve na podlagi normiranih odhodkov izstopiti, ko bodo v dveh zaporednih davčnih obdobjih dosegli 300.000 evrov prihodkov.

Ta določba se uporablja od 1. 1. 2018, torej že za presojo, ali bo podjetnik lahko ostal normiranec tudi v davčnem letu 2018. V povprečje dveh zaporednih let se bo zato upoštevalo tudi že obdobje 2016 in 2017.

Read more

UGOTAVLJANJE DAVČNE OSNOVE

Ena od pomembnih odločitev oseb z dejavnostjo je, kako bodo ugotavljale davčno osnovo. To odločitev morajo sprejeti že ob registraciji ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oziroma v primarni register. Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom.

Odločitev moram sprejeti v osmih dneh, sicer bom avtomatično »dejanski«.

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed dveh načinov:

  • z upoštevanjem dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali

  • z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov.

Kateri način izbrati? Kateri je primernejši? Odgovor je odvisen predvsem od tega, s katero dejavnostjo se zavezanci ukvarjajo in koliko imajo letnih prihodkov.

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov je primernejše za tiste, ki imajo razne storitvene dejavnosti (intelektualne, umetniške, novinarske, odvetniške, računovodske, zdravstvene ipd.). Primerno je torej za osebe z dejavnostjo, ki nimajo posebno visokih stroškov z nabavo materiala, blaga in osnovnih sredstev.

Ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov je smiselno za tiste, ki imajo proizvodno dejavnost s stroji, trgovino, avtoprevozništvo ipd. Primerno je torej za osebe z dejavnostjo, ki veliko nabavljajo, investirajo in zato uveljavljajo dejanske odhodke in olajšave za investicije.

KDAJ GA MORAM IZBRATI?

Odločitev o tem, ali bo novonastala oseba z dejavnostjo t. i. »normiranec« ali t. i. »dejanski«, se običajno sprejme že ob registraciji, lahko pa tudi naknadno (na finančnem uradu), vendar najpozneje v osmih dneh od vpisa dejavnosti v PRS ali primarni register. Če zavezanec priglasitev »normiranosti« ne opravi v osmih dneh, se mora davčna osnova (vsaj do konca prvega koledarskega leta) ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov.

KDAJ IN KAKO GA ZAMENJAM?

Med davčnim letom, ko zavezanci redno poslujejo, sprememba ugotavljanja davčne osnove ni mogoča. Ko zavezanci že redno poslujejo, je sprememba iz ene v drugo obliko mogoča le v okviru davčnega obračuna, ki mora biti oddan do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Sprememba se opravi z označitvijo posebnega polja pod VII. točko obrazca za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Vir: FURS

Email: simona@interfin.si

Telefon: (02) 29 27 123

Read more

LETNI DAVČNI OBRAČUN

KDAJ?

Osebe z dejavnostjo morajo davčni obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti za koledarsko leto predložiti najpozneje do 31. 3. naslednjega koledarskega leta.

KAKO?

Davčni obračun predložijo v elektronski obliki prek portala eDavki. V davčnem obračunu izpolnijo ustrezne obrazce (dele prilog) glede na način ugotavljanja davčne osnove v tekočem davčnem obdobju (običajno je to koledarsko leto).

Ali lahko še spremenim ugotavljanje davčne osnove?

V davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti lahko zavezanci do 31. 3. tekočega leta spremenijo izbrani način ugotavljanja davčne osnove. To naredijo tako, da v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti označijo ustrezno polje pod VII. točko.

Če označijo VII.A, morajo k obračunu priložiti še priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za naslednje davčno leto (vsebuje vse izjave, da izpolnjujejo pogoje za »normiranca«).

Če označijo VII.B, se s tem prekine »normiranost« in dodatno pojasnjevanje ni potrebno.

Če želijo spremeniti način ugotavljanja davčne osnove in 1. 1. tekočega leta preiti na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, morajo v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti označiti VII.A in priložiti k davčnemu obračunu še priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov za naslednje davčno leto, s katero se zavezujejo, da izpolnjujejo z zakonom predpisane pogoje za vstop v tak način obdavčitve.

Če želijo spremeniti način ugotavljanja davčne osnove in 1. 1. tekočega leta preiti na ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih odhodkov, morajo v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti označiti VII.B. V tem primeru morajo od 1. 1. 2018 voditi poslovne knjige.

Vir: FURS

Email: simona@interfin.si

Telefon: (02) 29 27 123

Read more

 Informacija o novostih REK obrazcev v letu 2018

Maribor, 15.01.2018

V Uradnem listu RS, št. 79/2017, z dne 28. 12. 2017, je objavljen Pravilnik o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve
davčnemu organu (Pravilnik REK), ki začne veljati 1. januarja 2018.

V nadaljevanju podajamo informacije o bistvenih novostih, ki jih prinaša navedeni Pravilnik REK.

Read more

Očetovski dopust

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodeloval pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 koledarskih dni (ne glede na to, koliko otrok se rodi hkrati), pri čemer mora prvih 15 dni dopusta koristiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti (sicer ta del očetovskega dopusta zapade), drugih 75 dni pa lahko izrabi najdlje do tretjega leta starosti otroka. Oče nima pravice do izrabe prvih 15 dni očetovskega dopusta, če koristi porodniški dopust.

Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva. Pravica je začela veljati postopno, in sicer od 1. 1. 2003 – 15 dni, od 1. 1. 2004 – 45 dni in od 1. 1. 2005 – 90 dni.

Read more

 Potrjevanje računov iz vezane knjige računov le 1x mesečno

Maribor, 10.01.2018

Več časa za potrjevanje računov

Vsak račun, ki se izda iz vezane knjige računov, je treba nakladno davčno potrditi, kar ni nič novega. Za davčno potrjevanje računov pa boste po novem imeli več časa. Trenutno velja, da je treba izdani račun potrditi v roku desetih delovnih dni od njegove izdaje. Po uveljavitvi nove zakonodaje, pa boste morali za potrjevanje računov poskrbeti najkasneje do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računa.

Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za finance, se bo s podaljšanjem roka za sporočanje podatkov davčnemu organu zavezancem omogočila bolj učinkovita organizacija dela in poslovanja. Potrjevanje računov Finančni upravi RS (FURS) bo namreč treba opraviti le enkrat mesečno in ne več vsakih deset dni.

Obenem pa zakonodaja predlaga, da se imetnikom tako izdanih računov podaljša čas za njihovo spletno preverjanje. In sicer s 30 na 60 dni od dneva izdaje računa.

Read more