Glasbeno podlago slišimo skoraj v vsakem javnem prostoru. V trgovinah, pri frizerjih, gostincih, v dvigalu ali na parkiriščih …  Kot obiskovalci lahko priznamo, da glasba vpliva na naše počutje in ni vseeno ali vstopamo v tih ali prostor zapolnjen z glasbo. 

Glasbena dela so intelektualna lastnina, za kateri je treba plačati avtorske pravice. V Sloveniji za to skrbi združenje Sazas, ki je neprofitna kolektivna organizacija, ki uveljavlja pravice avtorjev in imetnikov pravic na avtorsko zaščitenih glasbenih delih. Če imate svoj poslovni prostor in javno predvajate glasbo na radijskih ali TV sprejemnikih, CD-jih in drugih medijih, je smiselno, da preverite ali morate plačevati tudi avtorske pravice.

Kako poteka prijava na SAZAS?

Z izpolnjeno prijavnico priglasite SAZAS-u svoj lokal. Na višino mesečnega zneska vplivata tudi namen uporabe, število obiskovalcev, velikost in površina prostora. 

Za pridobitev dovoljenja morate najmanj 8 dni pred začetkom uporabe Združenju SAZAS prijaviti uporabo avtorskih del, kar storite z ustreznim obrazcem. SAZAS vam bo izdal dovoljenje. Bodite pozorni, saj imajo različni uporabniki različne obveznosti za pridobitev dovoljenja za javno priobčitev glasbenih del.

Kakšni so lahko poslovni nameni uporabe glasbe?

Na spletni strani SAZAS-a lahko najdete prijavnice za posebne namene:

• Trgovine, centri
• Bazeni, kopališča
• Čakalnice, postaje
• Fitnes studii, rekreacijski centri
• Frizerski saloni
• Smučišča, drsališča
• Glasba po telefonu
• Obratovalnice, delavnice
• Parkirišča, dvigala
• Sobodajalci
• Plesne šole
• Poslovni prostori, ozvočenje za zaposlene
• Solarji, solarni studii
• Poslovni prostori z množičnim dostopom strank
• Turistične kmetije
• Savne, počivališče znotraj kompleksa savan
• Drugi javni prostori

Okvirne  tarife za nekatere obrate

Trgovine

Višina zneska, ki ga morajo trgovine odšteti za zakonito predvajanje glasbe, se razlikujejo glede na kvadraturo trgovine.

Frizerski saloni

Višina plačila pri frizerskih salonih se obračunava popolnoma drugače. Odvisna je namreč od tipa glasbenega aparata in gre za polletno tarifo.

Gostinski obrati

Gostinskim obratom se zaračunava glede na število možnih obiskovalcev oziroma število sedežev.

Ampak pozor, malce drugačni obrati (dober primer so diskoteke), imajo popolnoma drugačno tarifo:

Pri večini dejavnosti je treba nadomestilo glasbenega honorarja plačevati mesečno. Če se uporabnik odloči za plačilo vnaprej, mu SAZAS prizna določene ugodnosti oziroma popuste.

Kakšne so kazni?

Kot določa 184. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, je najmanjša kazen za nepooblaščeno uporabo avtorskih del približno 1.670 EUR za organizacijo in približno 330 EUR za odgovorno osebo. Nadzor nad izvajanjem navedene določbe zakona izvaja tržna inšpekcija.

Kaj pa, če lokal zaprete oziroma prekinete s poslovanjem?

Če ne predvajate več glasbe v vašem objektu, o tem obvestite Združenje SAZAS. Zadostuje izjava, ki jo pošljete na SAZAS in v kateri navedete:

• katero podjetje odjavlja uporabo glasbe (davčna št.)
• za kateri objekt in 
• s katerim dnem.

Po prejemu izjave bo SAZAS prenehal z izdajo računov, s tem pa preneha tudi vaša pravica uporabe glasbe na javnem mestu.

Vir SAZAS: 

• tarife in ugodnosti 
• dovoljenja 

Spletni vir:

Koliko stane predvajanje glasbe v lokalu, trgovini, salonu?

Vir:  DATA – https://data.si/javni-razpisi-za-podjetja/

Maribor, 01.03.2019

NAMEN JAVNEGA RAZPISA

Namen tega javnega razpisa je spodbuditi pravne in fizične osebe, društva in druge subjekte javnega in zasebnega prava, ki delujejo na področju turizma, k uvajanju okoljskega/ekološkega managementa in okoljskih/ekoloških standardov v turističnih nastanitvenih objektih ter spodbuditi pridobitev mednarodno uveljavljenega okoljskega znaka.

Maribor, 26.02.2019

Pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva ima:

• eden od staršev, ki neguje in varuje otroka, in sicer do tretjega leta starosti otroka

• eden od staršev, ki neguje in varuje težje ali zmerno gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka

• eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, pri čemer je eno leto izrabe pravice neprenosljivo za vsakega od staršev

Razlaga pravice do krajšega delovnega časa po novem ZSDP-1

Primer: mati bo za dva otroka (rojena leta 5. 4. 2010 in 7. 5. 2012) lahko izrabila pravico do 31. 8. 2018 (do vstopa mlajšega otroka v prvi razred), od 1. 9. 2018 do 31. 8. 2019 pa zaradi neprenosljivosti pravico lahko izrabi oče otroka (če ne, zapade). Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa izrabi v celoti sam. Te pravice veljajo tudi za enega od staršev, ki si na podlagi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.

Maribor, 25.02.2019

NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi ciljne skupine, da se udeležijo organiziranih skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini, da predstavijo svoje izdelke in storitve, pridobijo nove poslovne kontakte, povečajo možnosti za sklepanje poslov in spoznajo svojo konkurenco ter trende v posamezni panogi in tako izboljšajo svojo konkurenčno prednost ter možnosti za povečanje dodane vrednosti oz. prihodkov od prodaje.

Maribor, 25.02.2019

NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi podjetja k udeležbi v izhodnih gospodarskih delegacijah (vključno z bilateralnimi srečanji s podjetji), za povezovanje s potencialnimi poslovnimi partnerji in za iskanje novih poslovnih priložnosti, s ciljem povečanja možnosti za povečanje prepoznavnosti ter pridobivanje izkušenj pri predstavitvi in poslovanju na tujih trgih, kar bo imelo pozitiven vpliv na konkurenčnost podjetij.

Maribor, 25.02.2019

NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k aktivni udeležbi na mednarodnih forumih v tujini za povečanje širše prepoznavnosti MSP, njihovih dosežkov, izdelkov oz. storitev, vse s ciljem pridobitve novih poslovnih partnerjev in poslovnih priložnosti na tujih trgih. Na osnovi tega se bo povečala njihova konkurenčnost in s tem dodana vrednost oz. prihodki od prodaje.

Maribor, 25.02.2019

NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi ciljne skupine k izdelavi tržnih raziskav tujih trgov z namenom, da proučijo možnosti za prodor novih ali obstoječih izdelkov/storitev na tuj trg, širitve oz. diverzifikacije svojega poslovanja na tujih trgih, s čimer se bo povečala njihova konkurenčnost, dodana vrednost oz. prihodki od prodaje.

Maribor, 20.02.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v nove obrate in povečevanje ter posodabljanje obstoječih obratov za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture.

Maribor, 20.02.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v klasično vzrejo vodnih organizmov, naložbe v nove obrate akvakulture ter naložbe v povečanje in posodabljanje obstoječih obratov akvakulture.

Maribor, 20.02.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za naložbe v okoljsko vzrejo vodnih organizmov, naložbe v nove obrate akvakulture ter naložbe v povečanje in posodabljanje obstoječih obratov akvakulture.

Maribor, 19.02.2019

Obdavčitev normirancev je z davčnim letom 2018 nekoliko spremenjena. S spremembo Zakona o dohodnini so bile sprejete določene novosti, ki na novo določajo višino normiranih dohodkov, pogoje za obvezni izstop iz sistema ter omejujejo možnosti za načrtno izkoriščanje ugodnejše davčne obravnave ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov.

Sledite povezavi do spletnega seminarja, kjer Mojca Müller, iz Anove računovodske hiše d.o.o., preizkušena davčnica pri SIR, predstavi nekaj uporabnih informacij glede davčne napovedi 2018 za normirance.

Vsebina posnetka:

• predstavitev osnovnih značilnosti oz. posebnosti pri poslovanju in obdavčitvi »normirancev« in izpostavitev novosti, ki veljajo za davčno leto 2018,
• podaja osnovnih navodil, kaj vse je potrebno postoriti preden začnemo s pripravo davčnega obračuna,
• predstavitev postopkov izpolnitve davčnega obračuna za leto 2018 (obrazec DDD-DDD) preko eDavkov,
• prikaz izračuna novih zneskov akontacij dohodnine in obveznih socialnih prispevkov za leto 2019.

Vir: Minimax

Maribor, 13.02.2019

Računovodje imajo ob koncu leta največ dela z izdelavo poslovnih poročil.

Sledite povezavi do spletnega seminarja, kjer Edita Golob, direktorica Pro fin, finančno poslovnega centra, d.o.o., predstavi nekaj uporabnih informacij, kako si olajšati delo pri pripravi letnih poročil.

Vsebina posnetka:

• Kaj je treba preveriti preden pričnemo pripravljati letno poročilo?
• Kaj je treba narediti, da bomo plačali točno toliko davčnih obveznosti, kot je potrebno?
• Katere olajšave lahko koristimo za znižanje davčne osnove?
• Zakaj je pravilnost poslovnih poročil za Ajpes pomembna?
• Kaj moramo razkriti v pojasnilih k izkazom?
• Podali bomo uporabne nasvete, kako lažje in hitreje odkriti napake.

Vir: Minimax

Maribor, 13.02.2019

Za normirance je poslovanje enostavnejše, manj je birokracije, tudi stroški administracije so nižji.

Sledite povezavi do kratkega posnetka, v katerem so med drugim predstavljene tudi spremembe, ki jih je prinesla zakonodaja leta 2018.

Vsebina posnetka:

• Kakšna je razlika med klasičnim in normiranim sp-jem?
• Kaj prinaša zakonodaja s 1. 1. 2018?
• Kakšna je obdavčitev?
• Kdo je lahko normiranec?
• Na kaj je potrebno paziti?
• Kako izračunam, ali se mi splača?
• Prikaz evidenc in obveznosti v praksi v programu Minimax

Vir: Minimax

Maribor, 13.02.2019

Vsak podjetnik spremlja plačila svojih izdanih in prejetih računov. Obstaja pa še vrsta drugih evidenc, ki jih je podjetnik dolžan voditi. Tudi če zanje skrbi računovodski servis, je smiselno, da jih poznate.

Sledite povezavi do kratkega posnetka, v katerem predstavljamo evidence ter njihovo poenostavljeno vodenje.

Vsebina posnetka:

• Katere evidence zahteva zakonodaja tako za normirani kot običajni s.p.?
• Katere evidence so priporočljive in olajšajo poslovanje?
• Katere so glavne in katere pomožne evidence?
• Kako si lahko poenostavimo spremljanje evidenc?
• Kako, kje in kako dolgo jih je treba shranjevati?
• Kako nam lahko informacije iz evidenc pomagajo pri poslovanju?

Vir: Minimax

Maribor, 13.02.2019

Samostojni podjetniki so sami zavezanci za plačilo prispevkov, višina pa se spreminja, saj je odvisna tudi od dobička in že obračunanih prispevkov.

Sledite povezavi do kratkega posnetka, v katerem je prikazano, kakšen obračun prispevkov zahteva FURS.

Vsebina posnetka:

• Zakaj mora s.p. plačevati prispevke?
• Kakšne so (najnižje in najvišje) osnove za prispevke in od česa so odvisne?
• Pomembni roki (obračun, poročanje davčnemu organu, plačilo)
• Praktični primeri: obračun za navadni sp, obračun za popoldanski sp, polovični delovni čas
• Delna oprostitev prispevkov
• Posebnosti: bolniška, nega, porodniški dopust

Vir: Minimax

Maribor, 11.02.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov.

Maribor, 11.02.2019

NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) k pridobitvi in vzdrževanju certifikatov za sisteme vodenja in proizvodov, s čemer se bo povečala njihova konkurenčnost, možnost širitve na tuje trge, dvig kakovosti poslovanja oz. izdelkov in dodana vrednost oz. prihodki od prodaje.

Maribor, 11.02.2019

NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

Namen in cilj javnega poziva je spodbuditi mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) s sedežem v Republiki Sloveniji, k zaščiti intelektualne lastnine, s čimer se bo prispevalo k rasti in ugledu MSP in s tem h krepitvi konkurenčnosti oz. njihovega tržnega položaja.

Maribor, 11.02.2019

NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

Namen javnega razpisa je izvajanje programa Eurostars 2. Eurostars 2 je program, ki s sofinanciranjem podpira mala in srednje velika podjetja (MSPje), ki se intenzivno ukvarjajo z raziskavami in razvojem in njihove partnerje, pri izvajanju njihovih skupnih inovativnih projektov, ki imajo predviden kratek čas vstopa na trg.

Cilj javnega razpisa je skladno s pogoji iz dvostranskega sporazuma, podjetja iz Slovenije (predvsem MSPje), spodbuditi k izvajanju tržno orientiranih raziskovalno razvojnih projektov (ki se izvajajo v obliki industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja) in z namenom njihovega izvajanja, povezovanju v mednarodne konzorcije.

07.02.2019

Podjetnik se tekom poslovanja lahko znajde v situaciji, ko mu stranka dalj časa ne plača za opravljeno storitev ali pa zamuja z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti. V takšnih primerih je potrebno paziti na zastaranje terjatev. Z zastaranjem namreč preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti.

Zaradi navedenega je bistvenega pomena, da poznamo zastaralne roke za posamezne obveznosti in še pravočasno ukrepamo.

Kdaj začne teči zastaranje terjatev in kdaj zastaranje nastopi?

Zastaranje terjatev začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Zastaranje pa bo nastopilo, ko preteče z zakonom določeni čas, v katerem bi bil upnik lahko zahteval izpolnitev obveznosti. Zastaranje bo tako nastopilo, ko bo iztekel zadnji dan z zakonom določenega časa.

In kakšni so zastaralni roki pri posameznih terjatvah?

Maribor, 07.02.2019

Prenos lanskega dopusta je pogosta težava delodajalcev. Delavci namreč pogosto prenesejo precej lanskega dopusta v naslednje leto, kar posledično, skupaj z novim dopustom, pomeni dolgotrajno odsotnost z delovnega mesta. Vse to seveda negativno vpliva na delovni proces, pa tudi na medsebojne odnose v podjetju.

Prenos lanskega dopusta je omejen že po samem Zakonu o delovnih razmerjih.

Že sam ZDR-1 določa v 162. členu, da je delavec dolžan do konca koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna letnega dopusta. Delavec tako že po samem zakonu ne sme prenesti celotnega dopusta v naslednje koledarsko leto. Preostanek letnega dopusta lahko, tako določa ZDR-1, v dogovoru z delodajalcem, izrabi do 30. junija naslednjega leta. Potreben je torej dogovor z delodajalcem, da se dopust prenese v naslednje leto. Zakon tudi izrecno nalaga delodajalcu, da je delavcu dolžan zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu. Namen letnega dopusta je tako nedvomno v njegovi izrabi, kolikor se le da, v tekočem koledarskem letu, torej v letu, za katero je bil delavcu odmerjen. Izjema so seveda daljše odsotnosti delavca.

Prenos lanskega dopusta se lahko še dodatno omeji s pravilnikom.

Maribor, 07.02.2019

Dne 24.12. 2018 je bil objavljen Zakon o spremembah Zakona o minimalni plači , ki določa nov znesek minimalne plače. Nov znesek minimalne plače od 1.1. 2019 znaša 886,63 EUR. Nov znesek minimalne plače je potrebno upoštevati za delo od 1.1. 2019 naprej.

Zakon o delovnih razmerjih v 134. členu določa, da se plača plačuje za plačilno obdobje, ki ne smejo biti daljša od enega meseca. Plača se izplača najkasneje do 18. dne po preteku plačilnega obdobja. Če je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan. Delodajalec je dolžan predhodno pisno obvestiti delavce o plačilnem dnevu in vsakokratni spremembi plačilnega dne na pri delodajalcu običajen način.

Glede na navedeno, je potrebno pri izplačilu plače za januar 2019, ki mora biti izplačano najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec oz. še prej, če je tako navedeno v pogodbi o zaposlitvi, upoštevati novi znesek minimalne plače. Novi znesek minimalne plače se torej izplačuje za delo od 1.1. 2019 dalje.

Maribor, 05.02.2019

Zavezanec, ki je družbenik oziroma delničar gospodarske družbe, ustanovljene v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanovitelj zavoda ter zadruge in je poslovodna oseba (družbenik), je obvezno zavarovan iz naslova lastništva družbe od dneva vpisa v poslovni register ali v drug register kot družbenik in poslovodna oseba, do dneva izbrisa, če ni zavarovan na drugi podlagi.

Zavezanec prispevke za socialno varnost obračunava in plačuje od zavarovalne osnove, določene po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, in sicer najmanj od zavarovalne osnove v znesku, ki je določena kot minimalna osnova v posameznem obdobju prehodnega obdobja (v letu 2018 od 80% PP, v letu 2019 od 85 % PP), od leta 2020 dalje pa od 90 % PP, lahko pa se odloči za zvišanje zavarovalne osnove do višine 3,5-kratnika PP.

Maribor, 05.02.2019

Centralna sprememba davčnega obdobja bo od 7. 2. 2019 do 9. 2. 2019.

Obveščamo vas, da bomo na podlagi 89. člena ZDDV-1 centralno spremenili davčna obdobja vsem davčnim zavezancem, ki se jim na podlagi obdavčljivega prometa v letu 2018 spremeni davčno obdobje. Centralna sprememba davčnega obdobja bo potekala od 7. 2. 2019 (od 13.00 ure dalje) do predvidoma 9. 2. 2019.

V tem času bo oddaja obrazcev DDV-O, VIES-KP in PD-O zaprta za vsa obdobja.

Prosimo vas, da čim prej oddate obračune za obdobje december 2018 oziroma oktober – december 2018, zato da bomo pri menjavi obdobij lahko upoštevali promet za celo leto 2018.

Sledite povezavi:

http://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/poslovanje_z_nami/e_davki/novica/obvestilo_o_spremembi_obracunskega_obdobja_ddv_o_8840/?type=atom%27A%3D0&cHash=cdaf2a1786c29def02288d9a31a18cae

Vir: FURS

Za informacije smo dosegljivi na:

kontakt: Društvo CTRP so.p.

Telefon: 02 23 42 321

email: simona.klancnik@interfin.si

Maribor, 05.02.2019

Pregled datumov in obrazcev, ki jih v januarju 2019 ne smete zamuditi

Do 5. 2.

• Vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2018 za zavezance, ki med letom niso uveljavljali olajšave, in tiste, ki želijo spremeniti podatke

• Vloga za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost v letu 2018

Do 11. 2.

• Plačilo akontacij davka iz dejavnosti za januar 2019

• Plačilo akontacij davka od dohodka pravnih oseb za januar 2019

• Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, kadar ta dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, za januar 2019); obrazec se oddaja tudi za ODD (vse o osebnem dopolnilnem delu)

Maribor, 04.02.2019

V vzhodni Sloveniji poteka projekt Aktivno Izobraževanje in Usposabljanje Mladih – Aktivium. Izvaja ga Študentska organizacija Univerze v Mariboru v sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje.

Vključijo se lahko mladi od 15. do dopolnjenega 29. leta (mlajši od 30 let), s stalnim prebivališčem v vzhodni Sloveniji, prijavljeni med brezposelnimi.

Projektne aktivnosti se bodo izvajale do konca oktobra 2019. Vsako podjetje, ki bo v tem času zaposlilo udeleženca izobraževanja, bo za eno leto zaposlitve lahko zaprosilo za spodbudo za zaposlitev s subvencijo v višini 5.000 €.

Maribor, 04.02.2019

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

1. je pravna ali fizična oseba, vsaj 12 mesecev vpisana v Poslovni register Slovenije,

2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

3. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe,

4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

5. zadnjih 12 mesecev ni zmanjševal števila zaposlenih, razen iz dopustnih razlogov.

Maribor, 04.02.2019

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

1. je pravna ali fizična oseba, vsaj 12 mesecev vpisana v Poslovni register Slovenije,

2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

3. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe,

4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

5. zadnjih 12 mesecev ni zmanjševal števila zaposlenih, razen iz dopustnih razlogov.

Maribor, 04.02.2019

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

1. je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije,

2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

3. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe,

4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

Maribor, 04.02.2019

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

1. je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije,

2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

3. ima poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji vključno do zadnjega dne meseca pred datumom oddaje ponudbe,

4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

Maribor, 04.02.2019

Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci:

1. je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije,

2. ima vsaj tri mesece pred oddajo ponudbe s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo ali je samozaposlena oseba,

3. ima po stanju do vključno zadnjega dne v mesecu pred oddajo ponudbe na javno povabilo poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji,

4. je v zadnjih šestih mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja.

Maribor, 21.01.2019

Pri sestavi informativnega izračuna za leto, za katero se odmerja dohodnina (davčno leto), bo davčni organ upošteval le vloge, ki jih bo prejel do 5. februarja tekočega leta za preteklo davčno leto. Če je vloga poslana priporočeno po pošti, se za dan vložitve vloge šteje dan oddaje na pošto, če pa je vloga poslan a z navadno pošto, mora k finančni upravi prispeti najpozneje do 5. februarja tekočega leta za preteklo davčno leto.

Maribor, 21.01.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa so naložbe v dejavnost obdelave okroglega lesa pred industrijsko predelavo lesa in dejavnosti prve predelave lesa majhnega obsega, ki diverzificira proizvodnjo upravičencev.

Maribor, 21.01.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo pilotnih projektov in projektov Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti.

Pilotni projekt je določen v drugem in šestem odstavku 6. člena Uredbe.

Maribor, 21.01.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet podpore so naslednje vrste naložb:

• ureditev hlevov in drugih gospodarskih poslopij,

• ureditev greznic in čistilnih naprav,

• gradnja objektov za skladiščenje živinskih gnojil,

• nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil,

• zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil in gradnja kompostarn.

CILJNE SKUPINE/UPRAVIČENCI

Upravičenec do podpore je določen v 6. členu Uredbe.

VIŠINA SREDSTEV

• 8.100.000 EUR

Vir: Javni razpisi – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Za pomoč pri oddaji ponudbe smo za vas dosegljivi na:

kontakt: Društvo CTRP so.p.

Telefon: 02 23 42 321

email: simona.klancnik@interfin.si

Maribor, 21.01.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo pilotnih projektov in projektov Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti.

Pilotni projekt je določen v drugem in šestem odstavku 6. člena Uredbe.

CILJ PODUKREPA

• razvoj novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva, prenos znanj v prakso ter razširjanje rezultatov projekta

CILJNE SKUPINE/UPRAVIČENCI

Upravičenec do podpore in prejemnik pomoči de minimis sta določena v 9. in 49.a členu Uredbe.

VIŠINA SREDSTEV

• 5.000.000,00 EUR

Vir: Javni razpisi – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Za pomoč pri oddaji ponudbe smo za vas dosegljivi na:

kontakt: Društvo CTRP so.p.

Telefon: 02 23 42 321

email: simona.klancnik@interfin.si

Maribor, 21.01.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo projektov sodelovanja med kmetijami in pravnimi osebami, v okviru katerih se na kmetiji poskusno izvedejo aktivnosti, ki se nanašajo na področje izobraževanja o okolju in hrani, zdravstvenega varstva, socialnega varstva oziroma invalidskega varstva.

Maribor, 21.01.2019

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo projektov sodelovanja kmetijskih gospodarstev in posrednikov, ki izvajajo odkup in prodajo proizvodov na lokalnem trgu ter s tem povezanih promocijskih dejavnosti.

Maribor, 17.01.2019

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je 14. decembra 2018 objavil Javni poziv delodajalcem za oddajo potreb po kadrovskih štipendistih za šolsko/študijsko leto 2019/2020. Rok za oddajo potreb je do vključno 31. januarja 2019.

Namen javnega poziva je:

• zbrati ponudbo kadrovskih štipendij v Republiki Sloveniji z namenom informiranja učencev, dijakov in študentov o vseh razpoložljivih kadrovskih štipendijah pred izbiro izobraževanja in s tem ponuditi podporo njihovemu odločanju za izobraževanje glede na potrebe na trgu dela,

• ponuditi delodajalcem enotno oddajanje potreb po kadrovskih štipendistih in promocijo potreb med učenci, dijaki in študenti.

Maribor, 16.01.2019

Pavšalni prispevki za zavezance, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic 2019 – prispevki za ZZ višji za 3,38 %

Zavezanci za pavšalne prispevke do 15. v mesecu za pretekli mesec oddajo Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavki ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. Rok za plačilo prispevkov: do 20. v mesecu za pretekli mesec (npr. do 20. februarja za januar).

11.01.2019

Obvladovanje stresa na delovnem mestu

Stres na delovnem mestu, še posebej, če traja dalj časa, negativno vpliva na zdravje in zadovoljstvo zaposlenih ter je pogost vzrok nižje storilnosti in bolniške odsotnosti. Delavnica obsega interaktivno svetovalno predavanje, delo na lastnih primerih in učenje tehnik za spoprijemanje s stresom. Namen delavnice je poučiti udeležence, da sami zavzamejo aktivno vlogo pri prepoznavanju in uravnavanju stresa. Vsebinsko je prilagojena konkretnim dejavnikom stresa, ki so jim izpostavljeni udeleženci (zahteve dela, medosebni odnosi, organizacijska klima, itd.).

Delavnica vključuje vsebine:

• izvor in funkcija stresa, telesne, psihične, socialne posledice stresa,
• prepoznavanje stresorjev in stresnih reakcij pri posamezniku,
• usmeritve in priporočila za spoprijemanje s stresom (izdelava osebnega načrta za spoprijemanje s stresom),
• preventivno delovanje – predvidevanje, načrtovanje, razporeditev nalog, dela, časa, ravnotežje delo/družina/prosti čas…,
• umirjanje stresne reakcije, prekinitev avtopilota, prevzem kontrole nad seboj,
• metoda čuječnosti, sproščanje, relaksacijske tehnike.

Maribor, 08.01.2019

Na kaj morate biti pozorni delodajalci, kdaj in kako lahko izplačate nagrade, kolikšen del dobi država? Kakšno je pravzaprav neto izplačilo nagrade in kaj si delavec lahko privošči?

Čeprav prispevki še vedno dosegajo približno tretjino bruto bruto izplačila, za malce višje nagrade pa še dohodnino, je od letošnjega leta država nekoliko bolj razumevajoča. Prenovljeni Zakon o dohodnini (ZDoh-2) namreč določa, da pri izplačilih božičnice, trinajste plače oziroma nagrade za poslovno uspešnost do višine povprečne bruto plače v državi, ki znaša 1.650,00 €, pod določenimi pogoji ni treba plačati dohodnine, temveč le prispevke.

Za primerjavo: leto pred tem je veljalo, da se dohodnina ne plača do višine 70 odstotkov povprečne plače v državi, še pred tem pa ni bilo nobene olajšave, kar pomeni, da sta delojemalec in delodajalec od nagrade plačala celotno dohodnino in prispevke, kot da bi šlo za običajno plačo.

Delodajalci in delojemalci se strinjajo, da je trenutna obdavčitev nagrad boljša kot je bila. Vendar pa opozarjajo, da so pogoji za izplačilo nagrade zapleteni, in da morajo biti do nagrad upravičeni vsi zaposleni in ne samo izjemni delavci, ki nimajo ugodnejše davčne obravnave. Oboji si želijo višja neto izplačila vsaj v primeru izplačevanja nagrad, torej omejitev plačila prispevkov navzgor. Podobne omejitve že obstajajo, in sicer samostojni podjetniki plačajo največ 2.206,00 € prispevkov za socialno varnost na mesec. Omeniti še velja, da je po trenutni zakonodaji možno plačilo nagrade le enkrat na leto.

Maribor, 04.01.2019

PREDMET, NAMEN IN CILJI JAVNEGA RAZPISA

Predmet produkta so mikrokrediti za mikro in mala podjetja.

Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro in malim podjetjem v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije z namenom kritja stroškov poslovnih procesov in/ali projekta, predstavljenih v vlogi za financiranje.

Cilji javnega razpisa so ohranitev delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest ter spodbujanje financiranja projektov in poslovnih procesov gospodarstva.

Maribor, 04.01.2019

PREDMET, NAMEN IN CILJI JAVNEGA RAZPISA

Predmet produkta so mikrokrediti za mikro in mala podjetja.

Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja mikro in malim podjetjem v Kohezijski regiji Vzhodne ali Zahodne Slovenije z namenom kritja stroškov poslovnih procesov in/ali projekta, predstavljenih v vlogi za financiranje.

Cilji javnega razpisa so ohranitev delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest ter spodbujanje financiranja projektov in poslovnih procesov gospodarstva.

Maribor, 04.01.2019

Pregled datumov in obrazcev, ki jih v januarju 2019 ne smete zamuditi

Do 10. 1.

• Plačilo akontacij davka iz dejavnosti za december 2018 in trimesečno obdobje oktober-december 2018

• Plačilo akontacij davka od dohodka pravnih oseb za december 2018 in trimesečno obdobje oktober-december 2018

• Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja), kadar ta dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka, za december 2018; obrazec se oddaja tudi za ODD (vse o osebnem dopolnilnem delu)

• Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela od julija 2018 do decembra 2018

Maribor, 04.01.2019

Odmera letnega dopusta je vsakoletna obveznost vseh delodajalcev, ki jo nalaga Zakon o delovnih razmerjih.

S sklenitvijo delovnega razmerja pridobi vsak delavec tudi pravico do letnega dopusta. Osnovni letni dopust, ki pripada posameznemu delavcu, je potrebno opredeliti že v pogodbi o zaposlitvi. Koliko dni osnovnega dopusta bo pripadalo posameznemu delavcu je odvisno od delodajalca, vendar pa je pri tem potrebno upoštevati omejitve delovnopravne zakonodaje. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da letni dopust v posameznem koledarskem letu ne sme biti krajši kot štiri tedne.

Poleg osnovnega letnega dopusta, ki je opredeljen v pogodbi o zaposlitvi, pripadajo delavcem tudi dodatni dnevi dopusta. Koliko bo teh dni, je odvisno od osebnih okoliščin posameznega delavca. Tako so na primer starejši delavci in invalidi upravičeni do vsaj treh dodatnih dni dopusta. Enako velja za delavce, ki negujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Po en dodatni dan dopusta pripada delavcem tudi za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.

Poleg navedenega lahko dodatni dnevi pripadajo delavcem tudi na podlagi kolektivnih pogodb. Nekatere kolektivne pogodbe namreč priznavajo delavcem dodatne dneve dopusta tudi glede na doseženo delovno dobo ali zahtevnost dela.

Število dni dopusta, ki pripadajo posameznemu delavcu, se tako lahko iz leta v leto spreminja. Ravno zaradi tega Zakon nalaga delodajalcem obveznost vsakoletne odmere letnega dopusta.

Odmera letnega dopusta 2019 – vzorec

Odmera letnega dopusta – rok za odmero in pisno obvestilo delavcem je 31. marec tekočega leta

Vsak delodajalec je tako dolžan najkasneje do 31. marca pisno obvestiti delavce o številu dni dopusta za tekoče koledarsko leto. Pred tem je seveda potrebno dopust ustrezno odmeriti. Priporočamo, da delodajalci to uredite s pisno odločbo, ki jo vročite delavcem. Iz odločbe naj bo razviden tako osnovni dopust kot tudi dodatni dnevi, ki pripadajo delavcu.

Za delavce, ki v posameznem koledarskem letu ne bodo zaposleni polnih 12 mesecev, je potrebno ustrezno izračunati tudi sorazmerni del dopusta.

Opustitev obveznosti odmere letnega dopusta je opredeljena kot prekršek. Zakon tako predpisuje globo v višini od 750 do 2.000 EUR za večje delodajalce, ki te obveznosti ne izpolnijo. Za manjše delodajalce je ta nekoliko nižja in lahko znaša od 200 do 1.000 EUR.

Vir: Data.si

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Maribor, 03.01.2019

PREDMET, NAMEN IN CILJI JAVNEGA RAZPISA

Predmet produkta so mikrokrediti za mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP).

Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja MSP za financiranje rasti in razvoja, tekočega poslovanja in investicijskih vlaganj.

Cilji javnega razpisa so ohranitev delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest ter spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva posamezne regije.

Maribor, 03.01.2019

PREDMET, NAMEN IN CILJI JAVNEGA RAZPISA

Predmet produkta so mikrokrediti za mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP).

Namen produkta je neposredno zagotavljanje ugodnih virov financiranja MSP za financiranje rasti in razvoja, tekočega poslovanja in investicijskih vlaganj.

Cilji javnega razpisa so ohranitev delovnih mest, spodbujanje nastanka novih delovnih mest ter spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva posamezne regije.

Maribor, 21.12.2018

Davčnega zavezanca zanima, kako ravnati pri vračilih DDV tujim fizičnim osebam v primeru, ko carinski organ kupcu overi (žig) samo obrazec DDV-VP, medtem ko žiga ni na priloženem računu oziroma ali smete kupcu vrniti plačani DDV glede na to, da gre za pomanjkljivost carinskega organa.

Zanima ga tudi, ali je kupec – lastnik blaga upravičen do izdaje obrazca DDV-VP in kasneje do vračila DDV, če kupljeno blago plača druga oseba, ki ima lahko bivališče v Sloveniji, medtem, ko je kupec, ki je oziroma bo lastnik blaga, državljan države izven Evropske unije.

V nadaljevanju pojasnjujemo:

Če izvirniki računov niso overjeni (podpisani in ožigosani) s strani carinskega organa, pogoji za vračilo DDV niso izpolnjeni.

Kupec blaga – potnik, ki nima prebivališča v Skupnosti, je ob izpolnjevanju predpisanih pogojev upravičen do izdaje obrazca DDV-VP in vračila DDV tudi, če blago plača druga oseba.

Maribor, 20.12.2018

CILJI JAVNEGA RAZPISA

• ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlovanje ali povečanje dodane vrednosti na zaposlenega v MSP;

• izvajanje operacij v podjetjih na področju rabe lesa, ki vključujejo učinkovito ravnanje z viri (material, voda, poraba energije, spodbujanje uporabe lesnih ostankov itd.).

Maribor, 19.12.2018

Konec leta se nezadržno približuje, kar pomeni, da podjetja iščejo načine kako poskrbeti, da je njihova davčna osnova čim nižja. Kakšne možnosti ima podjetje, da si zniža davčno osnovo.

Davčno osnovo je mogoče zniževati na različne načine. Poleg davčno priznanih odhodkov lahko podjetje uveljavlja vrsto olajšav, ki jih ureja Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Davčno osnovo je prav tako mogoče zniževati z uveljavljanjem poslovnih izgub prejšnjih let, izplačevanjem nagrad, božičnic ipd.

Davčno priznani odhodki

Davčne osnove podjetja ne znižujejo vsi odhodki, temveč le odhodki, ki so davčno priznani. Slednje ZDDPO-2 opredeljuje kot odhodke, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu. Gre predvsem za odhodke, ki niso neposreden pogoj oziroma niso posledica opravljanja dejavnosti, odhodki, ki imajo značaj privatnosti in odhodki, ki niso skladni z običajno poslovno prakso.

Maribor, 12.12.2018

Ker se bliža konec leta, veliko podjetij razmišlja o izplačilu božičnice, oz. o izplačilu dodatka za poslovno uspešnost.

Podlago za izplačilo najdemo v 2. točki 126. členu ZDR-1, ki pravi:

(2) Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo (KP) ali pogodbo o zaposlitvi.

KP za obrt in podjetništvo o poslovni uspešnosti govori v 7. točki 58. člena:

(7) Plačo delavca sestavlja: osnovna plača, dodatki po posameznih vrstah, del plače na podlagi delovne uspešnosti in del plače iz naslova poslovne uspešnosti, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo na podjetniški ravni, splošnim aktom delodajalca ali v pogodbi o zaposlitvi.

Maribor, 12.12.2018

Bliža se konec leta, ki mu v računovodstvu sledi priprava letnih poročil. Podjetniki morajo v računovodstvo pravočasno dostaviti vse račune in druge dokumente, ki jih računovodstvo nato poknjiži in upošteva v letnih poročilih.

Pregled računovodskih kontrol, ki jih morate opraviti pred izdelavo bilanc

Za preverjanje usklajenosti med knjigovodskimi evidencami in dejanskim stanjem sredstev in obveznosti v bilanci stanja je v podjetju potrebno opraviti popis sredstev in obveznosti. Popis morajo opraviti vsi poslovni subjekti, ki sestavljajo računovodske izkaze (zakonska podlaga 54. člen ZGD-1 in SRS). Opravimo ga najmanj enkrat letno (na koncu ali čim bližje koncu poslovnega leta) in knjižno stanje uskladimo z dejanskim.

Predmet popisa niso le zaloge in osnovna sredstva, preveriti moramo tudi usklajenost stanj terjatev in obveznosti. V ta namen včasih že pred zaključkom poslovnega leta (npr. na 31. 10., lahko pa tudi kasneje, na 31. 12.) sestavljamo obrazce IOP (izpis odprtih postavk), ki predstavljajo pregled neplačanih računov, in jih posredujemo v potrditev svojim poslovnim partnerjem.

S popisom terjatev ugotavljamo znesek terjatev in datum zapadlosti. Pri tem lahko ugotovimo, da je terjatev zastarala (upoštevamo 3-letni zastaralni rok terjatev iz gospodarskih pogodb) in v takem primeru mora upnik terjatev odpisati. Pri terjatvah, za katere dvomimo v njihovo poplačilo (pa še niso zastarale), oblikujemo popravke vrednosti terjatev v znesku, za katerega domnevamo, da ne bo poravnan.

Pri popisu obveznosti kot dolžniki preverjamo zneske in datume zapadlosti naših obveznosti. Pri tem lahko ugotovimo, da je obveznost zastarala. Take obveznosti nismo dolžni poravnati, zato jo lahko odpišemo (v dobro prevrednotovalnih poslovnih prihodkov).

Maribor, 05.12.2018

Predpisi v javni obravnavi

Maribor, 05.12.2018

Usposabljanje na delovnem mestu in povračilo upravičenih stroškov usposabljanja za brezposelne, mlajše od 30 let, ki so najmanj 3 mesece prijavljeni med brezposelnimi. Odprto je od 7. 12. 2018 do razdelitve razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 5. 2019.

Omogoča vam, da brezposelne spoznate v konkretni delovni situaciji in jih usposobite za predvideno delovno mesto, v skladu s programom usposabljanja, ki ga predlagate v ponudbi na javno povabilo.

Maribor, 05.12.2018

Usposabljanje na delovnem mestu in povračilo upravičenih stroškov usposabljanja. Za brezposelne v starosti 30 let in več, ki ustrezajo ciljni skupini javnega povabila. Odprto je od 7. 12. 2018 do razdelitve razpoložljivih sredstev, najdlje do 31. 5. 2019.

Omogoča vam, da brezposelne spoznate v konkretni delovni situaciji in jih usposobite za predvideno delovno mesto, v skladu s programom usposabljanja, ki ga predlagate v ponudbi na javno povabilo.

Usposabljanje lahko traja:

• 2 meseca (enostavna, nezahtevna in manj zahtevna delovna mesta) ali

• 3 mesece (zahtevna in bolj zahtevna delovna mesta).

Maribor, 05.12.2018

Olajšava za otroke za leto 2018 se staršem prizna za vsakega vzdrževanega otroka do dopolnjene polnoletnosti, to je do 18. leta starosti. Dodatno dokazovanje za uveljavljanje olajšave tudi za otroke, ki so že polnoletni, ni potrebno. Če v postopku nadzora Finančna uprava RS (FURS) ne pridobi podatkov po uradni dolžnosti od drugih organov, potem pozove davčnega zavezanca, da mu naknadno predloži dokazila.

Posebna letna olajšava za otroke v letu 2018:

• za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 evra (mesečno 203,08 evra),

• za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 evra (mesečno 220,77 evra),

• za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 evra (mesečno 386,21 evra),

• za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 evra (mesečno 515,65 evra),

• za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 evra (mesečno 663,09 evra),

• za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se višina olajšave poveča za 1.769,30 evra(mesečno 147,44 evra) glede na višino olajšave za predhodnega otroka,

• za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, 8.830 evrov (mesečno 735,83 evra).

Maribor, 05.12.2018

Pravilnik o računovodstvu je splošni akt podjetja, s katerim pravne osebe podrobneje uredijo način sestavljanja knjigovodskih listin, vrst, vsebino in obliko knjigovodskih listin, odgovornost za sestavo, gibanje in kontrolo knjigovodskih listin ter njihovo hranjenje. Prav tako s Pravilnikom o računovodstvu pravne osebe uredijo naloge in organizacijo računovodstva. Z njim uredijo tudi pravice in odgovornosti pooblaščenih oseb za razpolaganje z materialnimi in finančnimi sredstvi. Te morajo biti v skladu z Zakonom o računovodstvu, Zakonom o finančnem poslovanju podjetij, Zakonom o gospodarskih družbah in Slovenskimi računovodskimi standardi (SRS). Predvsem slednji družbam nalagajo, da svojo izbiro zapišejo v notranjem predpisu oziroma aktu, ki ga imenujemo Pravilnik o računovodstvu. Vendar pa mora vsaka družba, glede na statusno obliko družbe, obvezno upoštevati tudi posamezne zakone, ki opredeljujejo status določene družbe (Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o zadrugah, Obrtni zakon, …).

Maribor, 04.12.2018

Pregled datumov in obrazcev, ki jih v decembru 2018 ne smete zamuditi

Do 10.12.

• Poročanje FURS o izdanih računih iz vezane knjige računov za pretekli mesec

• Odložitev od FURSa predizpolnjenega OPSVL v sistem eDavki

• Plačilo akontacije davka od dohodkov pravnih oseb

• Odložitev od FURSa predizpolnjenega OPSV v sistem eDavki

• Plačilo predhodne akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti

Maribor, 04.12.2018

Mala in srednje velika podjetja lahko računajo na vsebinsko podporo, ki naj bi povečala in izboljšala učinke finančnih spodbud Javnega sklada RS za podjetništvo. Skupno bo na voljo 7,8 milijona evrov, od tega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval 5,7 milijona evrov.

Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je namreč kot organ upravljanja za evropske strukturne sklade in Kohezijski sklad izdala odločitev o finančni podpori za projekt vsebinske podpore prejemnikom sredstev, in sicer malim in srednjim podjetjem, v obdobju 2018-2023. Za vsako kohezijsko regijo (Vzhodna Slovenija in Zahodna Slovenija) bo na voljo 3,9 milijona evrov.

Osrednji cilj projekta je vsebinska podpora malim in srednjim podjetjem za povečanje in izboljšanje učinkov finančnih spodbud, ki jih izvaja javni sklad za podjetništvo. To naj bi se odrazilo v višji stopnji preživelosti in hitrejši rasti teh podjetij. Slednje bo prispevalo k bolj konkurenčnemu gospodarstvu, novim delovnim mestom, višji dodani vrednosti na zaposlenega in drugim družbeno-ekonomskim koristim.

V okviru projekta bodo izvedena usposabljanja, svetovanja, mentorstva in ostale podporne storitve za omogočanje hitrejše rasti in razvoja podjetij.

Vir: Podjetniški portal

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

1. Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj

Delodajalci lahko, v skladu s 55. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), uveljavljajo davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Uveljavljajo lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. A največ do višine davčne osnove.

Zavezanec lahko v splošnem uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

Med notranjo raziskovalno-razvojno dejavnost spadajo stroški dela oseb, ki delajo na konkretnih raziskovalnih oziroma razvojnih projektih v podjetju, nakup raziskovalno-razvojne opreme, stroški materiala in storitev, stroški izobraževanja in stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine.

Vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije, pa spadajo med zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

Zavezanec za davek ne more uveljavljati olajšave za ta vlaganja v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva se uveljavljanje te olajšave izključuje z uveljavljanjem splošne investicijske davčne olajšave.

1. Olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj

Samostojni podjetniki lahko, v skladu z 61. členom Zakona o dohodnini (Zdoh-2), uveljavljajo davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj. Uveljavljajo lahko zmanjšanje davčne osnove v višini 100 % zneska, ki predstavlja vlaganja v raziskave in razvoj. A največ do višine davčne osnove.

Zavezanec lahko v splošnem uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v notranjo in zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

Med notranjo raziskovalno-razvojno dejavnost spadajo stroški dela oseb, ki delajo na konkretnih raziskovalnih oziroma razvojnih projektih v podjetju, nakup raziskovalno-razvojne opreme, stroški materiala in storitev, stroški izobraževanja in stroški, povezani z zaščito intelektualne lastnine.

Vlaganja v nakup raziskovalno-razvojnih storitev, ki jih izvajajo druge osebe, vključno s povezanimi osebami, oziroma druge javne ali zasebne raziskovalne organizacije, pa spadajo med zunanjo raziskovalno-razvojno dejavnost.

Zavezanec za davek ne more uveljavljati olajšave za ta vlaganja v delu, ki so financirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev. Za vlaganja v opremo in v neopredmetena sredstva se uveljavljanje te olajšave izključuje z uveljavljanjem splošne investicijske davčne olajšave.

Maribor, 22.11.2018

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) predvideva ukinitev izjave iz 45. člena ZDDV-1. Davčni zavezanci bodo s 1.1.2019 dolžni, v kolikor bodo spremembe sprejete, na zahtevo davčnega organa dokazati obstoj predhodnega dogovora o obdavčitvi transakcije v zvezi z nepremičninami.

Skladno z 44. členom ZDDV-1 so oproščene naslednje transakcije z nepremičninami:

1. najem oziroma zakup nepremičnin (vključno z leasingom), razen nastanitev v hotelih ali podobnih nastanitvenih zmogljivostih, dajanje v najem garaž in površin za parkiranje vozil, dajanje v najem trajno instalirane opreme in strojev ter najem sefov;

2. dobava objektov ali delov objektov in zemljišč, na katerih so objekti postavljeni, razen če je dobava opravljena, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je dobava opravljena, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve (“stare” nepremičnine);

3. dobava zemljišč, razen stavbnih zemljišč.

Maribor, 19.11.2018

Podjetnikom svetujemo, naj bodo skozi vse poslovno leto pozorni na optimiranje davčnih obveznosti. Dober davčni svetovalec je pri tem ključnega pomena. Optimiranje davčnih obveznosti pomeni preverjanje pravilnosti in optimalnosti davčne osnove, od katere podjetja in podjetniki plačujejo davke na dobiček.

Vsekakor je najbolj pomembno, da so v prvi vrsti vse spremembe (poslovni dogodki), ki se zgodijo v podjetju, zabeležene v poslovnih knjigah čim bolj ažurno in pravočasno. Brez kakovostnih in verodostojnih podatkov iz poslovnih knjig davčni svetovalec težko opravi svoje delo. Davčni svetovalci potrebujejo sodelovanje računovodje in nemalokrat tudi knjigovodje, ki poznajo podrobno poslovanje posameznega podjetja.

Maribor, 19.11.2018

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je podpora za pokritje stalnih stroškov, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo oziroma pravna oseba zaradi vključitve v upravičeno shemo kakovosti oziroma zaradi vključitve proizvoda v upravičeno shemo kakovosti, ki je namenjena prehrani ljudi.

Maribor, 19.11.2018

NAMEN IN CILJ JAVNEGA RAZPISA

Namen javnega razpisa je preko sofinanciranja individualnih nastopov podjetij na mednarodnih sejmih v tujini povečati možnost predstavitve izdelkov/storitev podjetij mednarodni poslovni javnosti, povečati možnosti poslovnega sodelovanja podjetij s tujimi partnerji ter mednarodno konkurenčnost in stopnjo internacionalizacije podjetij.

Cilj javnega razpisa je podpreti individualne sejemske nastope podjetij v tujini. S podporo dejavnosti na mednarodnih sejmih se bo povečala rast čistih prihodkov MSP od prodaje na tujem trgu in s tem prispevalo k doseganju specifičnega cilja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike »Povečevanje mednarodne konkurenčnosti MSP« v okviru prednostne naložbe »Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti v zvezi z internacionalizacijo«.

Maribor, 15.11.2018

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je podpora za ustanovitev organizacije ali skupine proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Maribor, 15.11.2018

PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Predmet javnega razpisa je podpora mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti.

Maribor, 14.11.2018

Davčne olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj so olajšava davčnega bremena, ki jih slovenska podjetja izkoriščajo v premajhni meri. Za raziskovalno-razvojno dejavnost se je v Sloveniji v letu 2017 porabilo 801,1 milijona evrov, kar je za 1,3 % manj kot v letu 2016.

V marsikaterem podjetju namreč niso prepričani, ali so do olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj sploh upravičeni. Do leta 2016 se je uveljavljanje teh olajšav stalno povečevalo, leta 2016 pa upadlo. Domnevamo lahko, da tudi zaradi večje aktivnosti davčnih inšpektorjev. Ti pregledujejo predvsem tiste zavezance, ki naj bi v raziskave in razvoj uveljavljali več kot 15 odstotkov vseh prihodkov, njihova glavna dejavnost pa ni proizvodna ali tehnična. V enem letu so inšpektorji ugotovili za več kot milijon evrov nepravilnosti.

Največ sredstev porabi poslovni sektor

Največ sredstev za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti (RRD) v Sloveniji po podatkih Statističnega urada porabi poslovni sektor. Po začasnih podatkih je njegov delež v bruto domačih izdatkih za RRD (BIRR) v letu 2017 znašal 74,7 %. Delež državnega sektorja je znašal 13,8 %, delež visokošolskega sektorja 11,2 %, delež zasebnega nepridobitnega sektorja pa 0,3 %. Poslovni sektor predstavlja tudi največji vir financiranja RRD. Po začasnih podatkih so gospodarske družbe v letu 2017 za izvajanje RRD v Sloveniji prispevale 63,0 % teh sredstev. Država je prispevala 23,0 %, tujina 13,1 %, preostali odstotek sredstev pa visoko šolstvo in zasebne nepridobitne organizacije skupaj.

Maribor, 07.11.2018

Kot zastopnika socialnih podjetij v Svetu RS za socialno ekonomijo sta dne, 25.10.2018, člana upravnega odbora Združenja Socialna ekonomija prejela Predlog Pravilnika o spremljanju poslovanja socialnih podjetij – javna obravnava.

Vabimo socialna podjetja k oddaji komentarjev na predlog pravilnika: Pravilnik so.p. in Obrazec za poročanje so.p.

Prosimo, da svoje komentarje najkasneje do 20.11.2018 pošljete na sandra.kosar@socialnaekonomija.si

Združenje Socialna ekonomija Slovenije bo vaše predloge zbralo in jih posredovalo pristojnim službam.

Vir: Socialna ekonomija Slovenije

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Maribor, 05.11.2018

Predmet razpisa:

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje začetnih investicij v osnovna sredstva pri:

• vzpostavitvi nove poslovne enote,

• širitvi zmogljivosti obstoječe poslovne enote,

• diverzifikaciji proizvodnje poslovne enote v nove proizvode, ki niso bili predhodno proizvedeni v poslovni enoti,

• bistveni spremembi v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote.

Namen razpisa:

Namen javnega razpisa je spodbujanje začetnih investicij ter ustvarjanje ali ohranjanje delovnih mest na upravičenem območju.

Maribor, 05.11.2018

Pregled datumov in obrazcev, ki jih v novembru 2018 ne smete zamuditi

Do 2. 11.

• obrazec REK-1 in iREK za dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če so bili dohodki v septembru 2018 izplačani samostojno

• Plačilo okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže za obdobje julij do september 2018

Do 10. 11.

• Statistika finančnih računov – samo zavezancu poročanja za obdobje od 1. julija do 30. septembra 2018

Maribor, 26.10.2018

Sponzorstvo je pogodben odnos med sponzorjem (podjetjem) in prejemnikom sredstev. Prejemnik je denimo kulturno društvo ali športni klub. Sponzor se zaveže vložiti določena finančna sredstva v zameno za usluge drugega. Kako pa se sponzorstvo razlikuje od donatorstva?

Kaj velja za pravne osebe?

Pri donaciji donator od prejemnika donacije ne pričakuje nobene protiusluge. Praviloma so prejemniki donacij nepridobitne organizacije.

Donator lahko za dane donacije uveljavlja davčno olajšavo za znesek izplačil v denarju in v naravi v humanitarne, invalidske, socialnovarstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojno-izobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene. In sicer, če gre za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti.

Maribor, 23.10.2018

NOVO:  Posebna ekskluzivna ponudba…

Virtualna pisarna

»Za garantirano povečanje prodaje in profita v vašem poslu«

»Da boste korak pred vašimi tekmeci!«

Maribor, 23.10.2018

Javni poziv 59sub-socob17

Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah na območjih občin s sprejetim Odlokom o načrtu za kakovost zraka

Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav na trdna goriva z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso, v stanovanjskih stavbah (v nadaljnjem besedilu: naložba) na območju Mestne občine Celje, Občine Hrastnik, Mestne občine Kranj, Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Maribor, Mestne občine Murska Sobota, Mestne občine Novo Mesto, Občine Trbovlje in Občine Zagorje,

Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le na tistih območjih zgoraj navedenih občin, kjer skladno z občinskim aktom ali lokalnim energetskim konceptom ni določen drug prednostni način ogrevanja, in sicer za nove naložbe, ki se bodo začele izvajati po dokončni (tj. po vročeni) odločbi o dodelitvi pravice do nepovratne finančne spodbude s strani Eko sklada po tem javnem pozivu.

Namen javnega poziva

je zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka ter rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti v stanovanjskih stavbah skladno s Programom porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe na območjih občin s sprejetimi Odloki o načrtu za kakovost zraka.

Nepovratna finančna spodbuda je lahko dodeljena le za zamenjavo stare kurilne naprave na trdna goriva v stanovanjskih stavbah z:

• novo kurilno napravo na lesno biomaso, ki bo priklopljena na centralno ogrevanje,
• novo enosobno kurilno napravo na lesno biomaso, namenjeno zlasti ogrevanju prostora, v katerega je postavljena.

Maribor, 23.10.2018

Predmet in namen javnega poziva

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb na celotnem območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nepovratne finančne spodbude) za določene nove naložbe, in za nekatere nove naložbe v stanovanjskih stavbah na območju Mestne občine Celje, Občine Hrastnik, Mestne občine Kranj, Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Maribor, Mestne občine Murska Sobota, Mestne občine Novo Mesto, Občine Trbovlje in Občine Zagorje ob Savi, ki so skladno z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 9/11 in 8/15), Odredbo o razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na onesnaženost zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 38/17) in Sklepom o določitvi podobmočij zaradi upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka (Uradni list RS, št. 29/17) zaradi prekomerne onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10, uvrščene v razred največje obremenjenosti in imajo sprejet Odlok o načrtu za kakovost zraka.

Namen javnega poziva je povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost v stanovanjskih stavbah ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Maribor, 23.10.2018

Predmet in namen javnega poziva

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe zamenjave starih kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah v lasti lastnikov, solastnikov ali etažnih lastnikov večstanovanjskih stavb (tj. stavb
s tremi ali več stanovanji) na območju Republike Slovenije.

Namen javnega poziva je povečanje rabe obnovljivih virov energije in večja energijska učinkovitost večstanovanjskih stavb ter zmanjšanje prekomerne onesnaženosti zraka z delci PM10 in s tem izboljšanje kakovosti zunanjega zraka.

Višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 3 milijone EUR.

Maribor, 22.10.2018

Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Plačevanje prispevkov v povezavi z določbami uredbe (es) 883/2004

Posebnosti veljajo glede obveznosti plačevanja prispevkov v primerih, ko osebe, ki so slovenski davčni rezidenti, prejmejo dohodke iz drugega pogodbenega razmerja v tuji državi članici EU. Od teh dohodkov so lahko plačani davki in prispevki v tujini, kar osebe praviloma tudi navedejo v napovedi dohodkov davčnemu organu, in pri odmeri davka od teh dohodkov uveljavljajo znižanje davčne osnove zaradi plačanih prispevkov v tujini. V teh primerih je treba o obveznosti zavarovanja presojati tudi v skladu z Naslovom II Uredbe (ES) št. 883/2004. Na enaki podlagi se presoja obveznost zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter plačilo prispevkov po 17. in 55.a členu ZZVZZ.

Maribor, 22.10.2018

Prispevke za zdravstveno zavarovanje od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec.

1. Prispevek za poškodbe pri delu

V skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• oseba v okviru drugega pravnega razmerja opravlja delo oziroma storitev za plačilo,

• plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, se na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino,

• na podlagi tega dela oseba ni že zavarovana za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 16. členu, 18. členu ali na podlagi drugih točk 17. člena ZZVZZ (ker je bila z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C uvedena sprememba za zavarovance po 6. točki 17. člena ZZVZZ, se od uveljavitve ZUJF-C dalje, torej od 1. 2. 2015, prispevek plačuje tudi od dohodkov dijakov in študentov za opravljeno začasno in občasno delo preko pooblaščene organizacije, ki posreduje to delo v skladu s predpisi, ki urejajo to delo).

Maribor, 22.10.2018

Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec.

1. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (18. člen ZPIZ-2)

V skladu z 18. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, se od 1. 1. 2014 dalje obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. Zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena in 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. V skladu s 6. členom
Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C, se od 1. 2. 2015 dalje obvezno zavarujejo tudi osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

Maribor, 22.10.2018

Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 % (deseti odstavek 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki je plačnik davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (REK-2 obrazcu).

V skladu z 282. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, le-tega ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije dohodnine ne presega 20 eurov. Ne glede na oprostitev plačila akontacije dohodnine, se ti dohodki vštevajo v letno davčno osnovo.

Vir: Računovodstvo.net

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Maribor, 22.10.2018

Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov se v davčno osnovo dohodka vštevajo v celotnem znesku, in sicer ne glede na to, ali je delodajalec povračila stroškov izplačal prejemniku dohodka, ali pa je nudenje posameznih storitev (npr. nočitev, prevoz) plačal neposredno ponudniku storitev.

V skladu s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 in 289. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 lahko zavezanec, ki prejema dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitve. Ti stroški se zavezancu priznajo na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo – Uredba (več v pojasnilu na spletnih straneh FURS).

Vir: Računovodstvo.net

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Maribor, 22.10.2018

1. Dohodki za opravljeno delo ali storitev

Dohodek za opravljeno delo ali storitev vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, ki ni prejet iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja dejavnosti.

2. Avtorski honorar iz drugega pogodbenega razmerja

Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ki ni prejet iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja dejavnosti. Katero delo, ki ga opravi posameznik, se šteje med avtorska dela, ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP.

Maribor, 19.10.2018

OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

Družbeniki prispevke izračunavajo mesečno v obračunu prispevkov za socialno varnost (OPSVL obrazcu), ki je določen s Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost.

V skladu s prvim odstavkom 353. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 predložijo OPSVL obrazec davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec v elektronski obliki prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, če z zakonom ni določeno drugače.

Za mesec januar 2017 in naprej bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Maribor, 19.10.2018

OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

Najnižja osnova za prispevke

Najnižja osnova za prispevke za družbenike znaša:

• v letu 2014: minimalna plača,

• v letu 2015: znesek 65 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (v nadaljevanju: PP),

• v letu 2016: 70 % PP,

• v letu 2017: 75 % PP,

• v letu 2018: 80 % PP,

• v letu 2019: 85 % PP,

• v letu 2020: 90 % PP.

Maribor, 19.10.2018

OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Po 16. členu Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe (v nadaljnjem besedilu: družbenik), če niso zavarovane na drugi podlagi.

Po prvi alineji prvega odstavka 152. člena in tretji alineji 153. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 so zavarovanci – družbeniki sami zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca izplačevalec nadomestila.

Maribor, 19.10.2018

OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

Vlaganje prijav v zavarovanje

Družbeniki, ki izpolnjujejo pogoje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za starševsko varstvo:

• se vključujejo v zavarovanje po zavarovalni podlagi 040,

• če te osebe hkrati izpolnjujejo tudi pogoje za zavarovanje za primer brezposelnosti, se v zavarovanje za primer brezposelnosti vključijo s šifro podlage za zavarovanje 112.

Družbeniki, ki so po pravnomočnosti odločbe ZPIZ o priznani I. kategoriji invalidnosti še naprej vpisani v predpisan register, so v zavarovanje vključeni po šifri podlage za zavarovanje:

• 102 – če izpolnjuje pogoje samo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Maribor, 19.10.2018

Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v nakup ali predelavo okolju prijaznejših vozil za cestni promet, ki spadajo v eno izmed spodaj navedenih kategorij cestnih vozil (v nadaljnjem besedilu: naložba), in sicer za naslednje ukrepe:

• nakup novega/testnega vozila na električni pogon;

• nakup novega/testnega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali nakup novega/testnega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender);

• predelavo vozila v električno vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem.

Maribor, 18.10.2018

Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe v naprave za samooskrbo gospodinjskih odjemalcev z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije (v nadaljnjem besedilu: naprava za samooskrbo z električno energijo) in ki imajo nazivno električno moč največ 11 kVA.

Nova naložba je naložba, ki se bo začela izvajati po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude (v nadaljnjem besedilu: vloga) po tem javnem pozivu.

Maribor, 18.10.2018

Ena od pomembnih odločitev oseb z dejavnostjo je, kako bodo ugotavljale davčno osnovo. To odločitev morajo sprejeti že ob registraciji ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oziroma v primarni register. Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom.

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed dveh načinov:

• z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov ali

• z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Maribor, 18.10.2018

Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom v okviru davčnega obračuna. Le-ta pa mora biti oddan do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Sprememba se opravi z označitvijo posebnega polja pod VII. točko obrazca za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

1. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz dohodninske lestvice, podjetnik pa lahko upošteva tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšavi lahko upošteva pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Pri podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki (stroški).

Podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.

OBDAVČITEV:

2. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove. Podjetniku ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih ima pri poslovanju.

Podjetnik, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti. To stori hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Ponavadi podjetnik to opravi na VEM točki hkrati z ustanovitvijo podjetja.

Podjetnik, ki pa že opravlja dejavnost, lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pod naslednjimi pogoji:

• če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi davčnemu organu in

• če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 50.000 evrov (oz. 100.000 evrov, a le, če so zavezanci oziroma pri njih zaposlene osebe zavarovane za polni delovni čas najmanj 5 mesecev).

Podjetnik ugotovi davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odšteje normirane odhode v višini 80 % ustvarjenih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek.

PRIMER OBDAVČITVE:

Predvideni prihodki: 20.000 eur / na leto

Normirani stroški (80 %): 16.000 eur (20.000 eur x 80 %)

Osnova za izračun akontacije: 4.000 eur (20.000 eur – 16.000 eur)

Davčna stopnja: 20 %

Akontacija dohodnine: 800 eur (4.000 eur x 20 %)

Mesečni obrok akontacije dohodnine: 66,66 eur (800 eur / 12 mesecev)

Podjetnik, ki računa davčno osnovo z upoštevanjem normiranih dohodkov, pri izračunu dohodnine ne more uveljavljati davčnih olajšav.

Vir: Mladipodjetnik.si

Za pomoč pri pripravi in oddaji zaključnega računa smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Maribor, 18.10.2018

Za dohodek iz dejavnosti štejemo dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oziroma samostojno (zavezanci opravljajo dejavnost za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za obveznosti iz naslova opravljanje dejavnosti jamčijo z vsem svojim premoženjem).

Maribor, 18.10.2018

Zmanjšanje davčne osnove za uveljavljanje davčnih olajšav je možno za naslednje namene:

• za vlaganja v raziskave in razvoj

• za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva

• za zaposlovanje

• za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

• za donacije,

• za zaposlovanje in za investiranje v določenih regijah.

Maribor, 18.10.2018

Akontacija davka je enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje.

Plačevanje davka

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa obveznost medletnega akontiranja davka za DDPO. Na podlagi obračuna se najprej ugotovi razlika med vplačanimi akontacijami v preteklem davčnem obdobju in dejanska davčna obveznost. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, manjši od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, mora zavezanec razliko med plačanimi akontacijami in izračunanim davkom plačati v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, večji od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, davčni organ zavezancu vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.

Maribor, 18.10.2018

Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) morajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki enkrat letno sestaviti letno poročilo, katerega obseg in vsebina sta odvisna od njihove velikosti. Podatki za razvrstitev v velikostni razred so število zaposlenih, prihodki od prodaje in vrednost aktive.

Letna poročila so javno objavljena na spletni strani AJPESa.

Računovodsko poročilo sestavljajo:

• računovodski izkazi, kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in priloga s pojasnili,

• poslovno poročilo.

Maribor, 18.10.2018

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 59OB17

Predmet javnega poziva je ugodno kreditiranje občanov za okoljske naložbe, ki se bodo izvajale na območju Republike Slovenije in zajemajo enega ali več spodaj navedenih ukrepov:

• Vgradnja naprav in sistemov za učinkovito ogrevanje in prezračevanje ter pripravo sanitarne tople vode

• Raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode
• Sodobne naprave za pridobivanje električne energije
• Zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb
• Gradnja ali nakup nizkoenergijske ali skoraj nič-energijske stanovanjske stavbe
• Nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov
• Nakup okolju prijaznih vozil
• Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
• Nadomeščanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, in ravnanje z biološko
• razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva
• Učinkovita raba vodnih virov
• Oskrba s pitno vodo

Višina sredstev po tem pozivu znaša 30 milijonov EUR.

Maribor, 16.10.2018

Društva se ustanavljajo in poslujejo skladno z Zakonom o društvih. V njem je jasno določeno, da mora društvo zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju, torej mora voditi knjige in oddajati letna poročila, v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, čigar namen je uresničevanje zastavljenih interesov. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev. Za registracijo je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva. Upravna enota o zahtevi za registracijo društva odločit v roku 30 dni od njenega prejema.

Maribor, 16.10.2018

Temeljni akt za ustanovitev društva mora določiti:

• ime, morebitno skrajšano ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja),

• namen in cilje delovanja društva,

• dejavnost oziroma naloge društva,

• pogoje in način včlanjevanja ter prenehanje članstva,

• pravice in obveznosti članov,

• način upravljanja društva,

• zastopanje društva (v primeru dveh zastopnikov tudi način zastopanja in meje njunih pooblastil za zastopanje),

• financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva,

• način zagotavljanja javnosti dela društva,

• način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta,

• način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

Vir: Data d.o.o.

Za pomoč pri otvoritvi društva smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Maribor, 16.10.2018

Posamezniki se za ustanovitev društva odločijo predvsem zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo je javno, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, kjer ustanovitelji sami določijo namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Preostale odločitve oziroma odločitve o upravljanja društva pa neposredno in posredno sprejemajo člani društva.

Za ustanovitev društva najmanj tri osebe

Za ustanovitev društva se lahko odločijo najmanj tri poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe. Pri tem pa velja, da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, če ima to društvo v temeljnem aktu določeno isto dejavnost, ki jo opravlja tudi gospodarska družba.

Maribor, 16.10.2018

Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju od marca dalje znaša 878,55 evra.

Osnova za obračun prispevkov se je zvišala

Za delavce v delovnem razmerju morajo delodajalci od letošnjega leta dalje plačevati prispevke od 54 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, medtem ko minimalna osnova za prispevke samozaposlenih letos znaša 60 odstotkov povprečne letne plače.

Kot so sporočili iz Finančne uprave RS (Furs), za izplačila od 1. 3. 2018 dalje najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju znaša 878,55 evra. Povprečna bruto plača v letu 2017 je bila namreč 1.626,95 evra, 54 odstotkov tega zneska pa predstavlja novo osnovo.

Maribor, 15.10.2018

Minimalni prispevki za socialno varnost samozaposlenih od februarja dalje znašajo 372,91 evra.

Minimalni prispevki za socialno varnost samozaposlenih višji

Konec februarja je statistični urad objavil znesek povprečne mesečne bruto plače za leto 2017, ki znaša 1.626,95 evra. Ta je podlaga za obračun prispevkov za socialno varnost tako za zaposlene kot samozaposlene. Medtem ko morajo za delavce v delovnem razmerju delodajalci plačevati prispevke od 54 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače, minimalna osnova za prispevke samozaposlenih letos znaša 60 odstotkov povprečne letne plače.