Skip to main content Skip to search

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – plačevanje prispevkov, posebni davek in davčni odtegljaj

Maribor, 22.10.2018

Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Plačevanje prispevkov v povezavi z določbami uredbe (es) 883/2004

Posebnosti veljajo glede obveznosti plačevanja prispevkov v primerih, ko osebe, ki so slovenski davčni rezidenti, prejmejo dohodke iz drugega pogodbenega razmerja v tuji državi članici EU. Od teh dohodkov so lahko plačani davki in prispevki v tujini, kar osebe praviloma tudi navedejo v napovedi dohodkov davčnemu organu, in pri odmeri davka od teh dohodkov uveljavljajo znižanje davčne osnove zaradi plačanih prispevkov v tujini. V teh primerih je treba o obveznosti zavarovanja presojati tudi v skladu z Naslovom II Uredbe (ES) št. 883/2004. Na enaki podlagi se presoja obveznost zavarovanja za poškodbo pri delu in poklicno bolezen ter plačilo prispevkov po 17. in 55.a členu ZZVZZ.

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – prispevki za zdravstveno zavarovanje

Maribor, 22.10.2018

Prispevke za zdravstveno zavarovanje od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec.

1. Prispevek za poškodbe pri delu

V skladu s 5. točko 17. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju – ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

  • oseba v okviru drugega pravnega razmerja opravlja delo oziroma storitev za plačilo,

  • plačilo, prejeto na podlagi tega pravnega razmerja, se na podlagi zakona, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek in ni oproščen plačila dohodnine ali ni drug dohodek na podlagi zakona, ki ureja dohodnino,

  • na podlagi tega dela oseba ni že zavarovana za poškodbo pri delu in poklicno bolezen po 16. členu, 18. členu ali na podlagi drugih točk 17. člena ZZVZZ (ker je bila z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C uvedena sprememba za zavarovance po 6. točki 17. člena ZZVZZ, se od uveljavitve ZUJF-C dalje, torej od 1. 2. 2015, prispevek plačuje tudi od dohodkov dijakov in študentov za opravljeno začasno in občasno delo preko pooblaščene organizacije, ki posreduje to delo v skladu s predpisi, ki urejajo to delo).

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Maribor, 22.10.2018

Prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od dohodkov iz drugega pogodbenega razmerja je na podlagi posebnih predpisov dolžan plačati delojemalec.

1. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (18. člen ZPIZ-2)

V skladu z 18. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2, se od 1. 1. 2014 dalje obvezno zavarujejo osebe, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravljajo delo, če niso obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane s polnim delovnim oz. Zavarovalnim časom po določbah 14. do 17. člena in 19. člena ZPIZ-2 ali niso prostovoljno vključene v obvezno zavarovanje po 25. členu ZPIZ-2, razen, če so uživalci pokojnine oziroma opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo. V skladu s 6. členom
Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF-C, se od 1. 2. 2015 dalje obvezno zavarujejo tudi osebe, ki opravljajo začasno in občasno delo dijakov in študentov v skladu s predpisi, ki urejajo to delo.

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – izračun akontacije dohodnine

Maribor, 22.10.2018

Akontacija dohodnine od dohodka iz drugega pogodbenega razmerja se izračuna in plača od davčne osnove po stopnji 25 % (deseti odstavek 127. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2). Če dohodek iz drugega pogodbenega razmerja izplača oseba, ki je plačnik davka, izračun akontacije dohodnine opravi plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja (REK-2 obrazcu).

V skladu z 282. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 se od dohodkov rezidenta, od katerih se akontacija dohodnine plačuje z davčnim odtegljajem, le-tega ne odtegne in ne plača, če izračunan znesek akontacije dohodnine ne presega 20 eurov. Ne glede na oprostitev plačila akontacije dohodnine, se ti dohodki vštevajo v letno davčno osnovo.

Vir: Računovodstvo.net

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – davčna osnova

Maribor, 22.10.2018

Davčna osnova dohodka iz drugega pogodbenega razmerja je prejet dohodek, vključno z morebitnimi povračili stroškov in bonitetami. Povračila stroškov se v davčno osnovo dohodka vštevajo v celotnem znesku, in sicer ne glede na to, ali je delodajalec povračila stroškov izplačal prejemniku dohodka, ali pa je nudenje posameznih storitev (npr. nočitev, prevoz) plačal neposredno ponudniku storitev.

V skladu s četrtim odstavkom 41. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 in 289. členom Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 lahko zavezanec, ki prejema dohodke iz drugega pogodbenega razmerja, poleg normiranih stroškov uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitve. Ti stroški se zavezancu priznajo na podlagi predložitve dokazil o njihovem nastanku, pod pogoji in do višin, določenih z Uredbo o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo – Uredba (več v pojasnilu na spletnih straneh FURS).

Vir: Računovodstvo.net

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja – opredelitev dohodkov

Maribor, 22.10.2018

1. Dohodki za opravljeno delo ali storitev

Dohodek za opravljeno delo ali storitev vključuje vsak posamezni dohodek za opravljeno delo ali storitev, ki ni prejet iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja dejavnosti.

2. Avtorski honorar iz drugega pogodbenega razmerja

Za dohodek iz drugega pogodbenega razmerja se šteje dohodek, prejet za stvaritev avtorskega dela in dohodek za izvedbo avtorskega ali folklornega dela, ki ni prejet iz naslova delovnega razmerja ali iz naslova opravljanja dejavnosti. Katero delo, ki ga opravi posameznik, se šteje med avtorska dela, ureja Zakon o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP.

Read more

 Prispevki za socialno varnost za družbenike – obračunavanje in plačilo prispevkov

Maribor, 19.10.2018

OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

Družbeniki prispevke izračunavajo mesečno v obračunu prispevkov za socialno varnost (OPSVL obrazcu), ki je določen s Pravilnikom o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost.

V skladu s prvim odstavkom 353. člena Zakona o davčnem postopku – ZDavP-2 predložijo OPSVL obrazec davčnemu organu najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec v elektronski obliki prek storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki. Prispevki morajo biti plačani najpozneje do 20. dne v mesecu za pretekli mesec, če z zakonom ni določeno drugače.

Za mesec januar 2017 in naprej bo davčni organ sestavil predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki najkasneje do 10. v mesecu za pretekli mesec.

Read more

 Prispevki za socialno varnost za družbenike – osnova za plačilo prispevkov

Maribor, 19.10.2018

OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

Najnižja osnova za prispevke

Najnižja osnova za prispevke za družbenike znaša:

  • v letu 2014: minimalna plača,

  • v letu 2015: znesek 65 % zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec (v nadaljevanju: PP),

  • v letu 2016: 70 % PP,

  • v letu 2017: 75 % PP,

  • v letu 2018: 80 % PP,

  • v letu 2019: 85 % PP,

  • v letu 2020: 90 % PP.

Read more

 Prispevki za socialno varnost za družbenike – vrste prispevkov

Maribor, 19.10.2018

OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Po 16. členu Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 se obvezno zavarujejo osebe, ki so družbeniki oziroma delničarji gospodarskih družb, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji oziroma ustanoviteljice ali ustanovitelji zavodov ter zadrug in so poslovodne osebe (v nadaljnjem besedilu: družbenik), če niso zavarovane na drugi podlagi.

Po prvi alineji prvega odstavka 152. člena in tretji alineji 153. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 so zavarovanci – družbeniki sami zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca in delodajalca, razen v primerih prejemanja nadomestil. V teh primerih je zavezanec za plačilo prispevkov delodajalca izplačevalec nadomestila.

Read more

 Prispevki za socialno varnost za družbenike – trajanje obveznega zavarovanja

Maribor, 19.10.2018

OBVEZNO SOCIALNO ZAVAROVANJE DRUŽBENIKOV

Vlaganje prijav v zavarovanje

Družbeniki, ki izpolnjujejo pogoje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za starševsko varstvo:

  • se vključujejo v zavarovanje po zavarovalni podlagi 040,

  • če te osebe hkrati izpolnjujejo tudi pogoje za zavarovanje za primer brezposelnosti, se v zavarovanje za primer brezposelnosti vključijo s šifro podlage za zavarovanje 112.

Družbeniki, ki so po pravnomočnosti odločbe ZPIZ o priznani I. kategoriji invalidnosti še naprej vpisani v predpisan register, so v zavarovanje vključeni po šifri podlage za zavarovanje:

  • 102 – če izpolnjuje pogoje samo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Read more

 Javni poziv 62SUB-EVOB18 – Nepovratne finančne spodbude občanom za električna vozila

Maribor, 19.10.2018

Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe v nakup ali predelavo okolju prijaznejših vozil za cestni promet, ki spadajo v eno izmed spodaj navedenih kategorij cestnih vozil (v nadaljnjem besedilu: naložba), in sicer za naslednje ukrepe:

  • nakup novega/testnega vozila na električni pogon;

  • nakup novega/testnega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali nakup novega/testnega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender);

  • predelavo vozila v električno vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem.

Read more

 JAVNI POZIV 49SUB-SOOB17 – Nepovratne finančne spodbude občanom za naprave za samooskrbo z električno energijo

Maribor, 18.10.2018

Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe v naprave za samooskrbo gospodinjskih odjemalcev z električno energijo, ki električno energijo proizvajajo z izrabo sončne energije (v nadaljnjem besedilu: naprava za samooskrbo z električno energijo) in ki imajo nazivno električno moč največ 11 kVA.

Nova naložba je naložba, ki se bo začela izvajati po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude (v nadaljnjem besedilu: vloga) po tem javnem pozivu.

Read more

 Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD) – izračun in izplačilo akontacije davka

Maribor, 18.10.2018

Ena od pomembnih odločitev oseb z dejavnostjo je, kako bodo ugotavljale davčno osnovo. To odločitev morajo sprejeti že ob registraciji ali najpozneje v osmih dneh od vpisa v PRS oziroma v primarni register. Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom.

Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti se ugotavlja na enega izmed dveh načinov:

Read more

 Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD) – ugotavljanje davčne osnove

Maribor, 18.10.2018

Odločitev za eno ali drugo obliko ugotavljanja davčne osnove je za zavezanca pomembna, saj se oblika ugotavljanja davčne osnove lahko zamenja le z novim davčnim letom v okviru davčnega obračuna. Le-ta pa mora biti oddan do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Sprememba se opravi z označitvijo posebnega polja pod VII. točko obrazca za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

1. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov

Pri izračunu akontacije dohodnine se upoštevajo stopnje dohodnine iz dohodninske lestvice, podjetnik pa lahko upošteva tudi splošno olajšavo, dodatno splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšavi lahko upošteva pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo na ta način upoštevanih manj kot 5/12 teh olajšav.

Pri podjetniku, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov, je davčna osnova dobiček, ki se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki (stroški).

Podjetnik, ki začne opravljati dejavnost, sam izračuna predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne osnove davčnega leta, za katero se plačuje predhodna akontacija. Obrazložen izračun predvidene davčne osnove, višino predhodne akontacije ter obrokov predhodne akontacije predloži davčnemu organu v 8 dneh od vpisa v primarni register oziroma ob predložitvi prijave za vpis v davčni register.

OBDAVČITEV:

Če znaša neto letna davčna osnova v evrih

Znaša dohodnina v evrih

do 8.021,34

16,00%

8.021,34 – 20.400,00

1.283,41 + 27 % nad 8.021,34

20.400,00 – 48.000,00

4.625,65 + 34 % nad 20.400,00

48.000,00 – 70.907,20

14.009,65 + 39 % nad 48.000,00

nad 70.907,20

22.943,46 + 50 % nad 70.907,20

2. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pomeni poenostavljen način ugotavljanja davčne osnove. Podjetniku ni treba voditi evidenc o odhodkih oziroma stroških, ki jih ima pri poslovanju.

Podjetnik, ki na novo začne z opravljanjem dejavnosti, opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za prvo davčno leto opravljanja dejavnosti. To stori hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register v osmih dneh od vpisa v primarni register oziroma od vpisa v uradno evidenco organa. Ponavadi podjetnik to opravi na VEM točki hkrati z ustanovitvijo podjetja.

Podjetnik, ki pa že opravlja dejavnost, lahko ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov pod naslednjimi pogoji:

  • če takšen način ugotavljanja davčne osnove priglasi davčnemu organu in

  • če njegovi prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom ne presegajo 50.000 evrov (oz. 100.000 evrov, a le, če so zavezanci oziroma pri njih zaposlene osebe zavarovane za polni delovni čas najmanj 5 mesecev).

Podjetnik ugotovi davčno osnovo na način, da od ustvarjenih prihodkov odšteje normirane odhode v višini 80 % ustvarjenih prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove upošteva prihodke in odhodke ob njihovem nastanku. Dohodnina od dohodka iz dejavnosti se odmeri po 20 % davčni stopnji in se šteje kot dokončen davek.

PRIMER OBDAVČITVE:

Predvideni prihodki: 20.000 eur / na leto

Normirani stroški (80 %): 16.000 eur (20.000 eur x 80 %)

Osnova za izračun akontacije: 4.000 eur (20.000 eur – 16.000 eur)

Davčna stopnja: 20 %

Akontacija dohodnine: 800 eur (4.000 eur x 20 %)

Mesečni obrok akontacije dohodnine: 66,66 eur (800 eur / 12 mesecev)

Podjetnik, ki računa davčno osnovo z upoštevanjem normiranih dohodkov, pri izračunu dohodnine ne more uveljavljati davčnih olajšav.

Vir: Mladipodjetnik.si

Za pomoč pri pripravi in oddaji zaključnega računa smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Obračun davka od dohodka iz dejavnosti (DDD)

Maribor, 18.10.2018

Za dohodek iz dejavnosti štejemo dohodek, dosežen z opravljanjem vsake podjetniške, kmetijske, gozdarske, poklicne ali druge neodvisne samostojne dejavnosti. Bistvena elementa, na katerih temelji opredelitev dohodka iz dejavnosti sta, da se dejavnost opravlja trajno (o opravljanju dejavnosti ne moremo govoriti, če gre za enkraten ali občasen posel) in neodvisno oziroma samostojno (zavezanci opravljajo dejavnost za svoj račun, v svojo korist, na svojo odgovornost ter za obveznosti iz naslova opravljanje dejavnosti jamčijo z vsem svojim premoženjem).

Read more

 Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) – davčne olajšave

Maribor, 18.10.2018

Zmanjšanje davčne osnove za uveljavljanje davčnih olajšav je možno za naslednje namene:

  • za vlaganja v raziskave in razvoj

  • za investiranje v opremo in v neopredmetena sredstva

  • za zaposlovanje

  • za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje,

  • za donacije,

  • za zaposlovanje in za investiranje v določenih regijah.

Read more

 Obračun davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) – plačevanje in akontiranje davka

Maribor, 18.10.2018

Akontacija davka je enaka znesku davka, ki se izračuna od davčne osnove po davčnem obračunu za predhodno davčno obdobje in po stopnji, ki velja za tekoče davčno obdobje.

Plačevanje davka

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) določa obveznost medletnega akontiranja davka za DDPO. Na podlagi obračuna se najprej ugotovi razlika med vplačanimi akontacijami v preteklem davčnem obdobju in dejanska davčna obveznost. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, manjši od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, mora zavezanec razliko med plačanimi akontacijami in izračunanim davkom plačati v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Če so skupni zneski medletnih akontacij, plačanih za davčno obdobje, za katero se predlaga davčni obračun, večji od dokončne davčne obveznosti po davčnem obračunu, davčni organ zavezancu vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna.

Read more

 Letna poročila gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov

Maribor, 18.10.2018

Skladno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1) morajo gospodarske družbe in samostojni podjetniki enkrat letno sestaviti letno poročilo, katerega obseg in vsebina sta odvisna od njihove velikosti. Podatki za razvrstitev v velikostni razred so število zaposlenih, prihodki od prodaje in vrednost aktive.

Letna poročila so javno objavljena na spletni strani AJPESa.

Računovodsko poročilo sestavljajo:

  • računovodski izkazi, kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz denarnih tokov, izkaz gibanja kapitala in priloga s pojasnili,

  • poslovno poročilo.

Read more

 Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 59OB17

Maribor, 18.10.2018

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 59OB17

Predmet javnega poziva je ugodno kreditiranje občanov za okoljske naložbe, ki se bodo izvajale na območju Republike Slovenije in zajemajo enega ali več spodaj navedenih ukrepov:

  • Vgradnja naprav in sistemov za učinkovito ogrevanje in prezračevanje ter pripravo sanitarne tople vode
  • Raba obnovljivih virov energije za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode
  • Sodobne naprave za pridobivanje električne energije
  • Zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih stavb
  • Gradnja ali nakup nizkoenergijske ali skoraj nič-energijske stanovanjske stavbe
  • Nakup energijsko učinkovitih gospodinjskih aparatov
  • Nakup okolju prijaznih vozil
  • Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda
  • Nadomeščanje materialov, ki vsebujejo nevarne snovi, in ravnanje z biološko
  • razgradljivimi odpadki iz gospodinjstva
  • Učinkovita raba vodnih virov
  • Oskrba s pitno vodo

Višina sredstev po tem pozivu znaša 30 milijonov EUR.

Read more

 Društvo: Kako mora voditi knjige?

Maribor, 16.10.2018

Društva se ustanavljajo in poslujejo skladno z Zakonom o društvih. V njem je jasno določeno, da mora društvo zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju, torej mora voditi knjige in oddajati letna poročila, v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.

Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, čigar namen je uresničevanje zastavljenih interesov. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost pridobi z vpisom v register društev. Za registracijo je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva. Upravna enota o zahtevi za registracijo društva odločit v roku 30 dni od njenega prejema.

Read more

 Kaj mora vsebovati temeljni akt za ustanovitev društva?

Maribor, 16.10.2018

Temeljni akt za ustanovitev društva mora določiti:

  • ime, morebitno skrajšano ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja),

  • namen in cilje delovanja društva,

  • dejavnost oziroma naloge društva,

  • pogoje in način včlanjevanja ter prenehanje članstva,

  • pravice in obveznosti članov,

  • način upravljanja društva,

  • zastopanje društva (v primeru dveh zastopnikov tudi način zastopanja in meje njunih pooblastil za zastopanje),

  • financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva,

  • način zagotavljanja javnosti dela društva,

  • način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta,

  • način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.

Vir: Data d.o.o.

Za pomoč pri otvoritvi društva smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Ustanovitev društva – kako poteka?

Maribor, 16.10.2018

Posamezniki se za ustanovitev društva odločijo predvsem zaradi uresničevanja skupnih interesov. Društvo je javno, prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje, kjer ustanovitelji sami določijo namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja. Preostale odločitve oziroma odločitve o upravljanja društva pa neposredno in posredno sprejemajo člani društva.

Za ustanovitev društva najmanj tri osebe

Za ustanovitev društva se lahko odločijo najmanj tri poslovno sposobne fizične oziroma pravne osebe. Pri tem pa velja, da gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, če ima to društvo v temeljnem aktu določeno isto dejavnost, ki jo opravlja tudi gospodarska družba.

Read more

Osnova za obračun prispevkov z marcem nekoliko višja

Maribor, 16.10.2018

Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju od marca dalje znaša 878,55 evra.

Osnova za obračun prispevkov se je zvišala

Za delavce v delovnem razmerju morajo delodajalci od letošnjega leta dalje plačevati prispevke od 54 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače zaposlenih v RS, preračunane na mesec, medtem ko minimalna osnova za prispevke samozaposlenih letos znaša 60 odstotkov povprečne letne plače.

Kot so sporočili iz Finančne uprave RS (Furs), za izplačila od 1. 3. 2018 dalje najnižja osnova za obračun prispevkov za osebe v delovnem razmerju znaša 878,55 evra. Povprečna bruto plača v letu 2017 je bila namreč 1.626,95 evra, 54 odstotkov tega zneska pa predstavlja novo osnovo.

Read more

Prispevki za socialno varnost samozaposlenih v 2018

Maribor, 15.10.2018

Minimalni prispevki za socialno varnost samozaposlenih od februarja dalje znašajo 372,91 evra.

Minimalni prispevki za socialno varnost samozaposlenih višji

Konec februarja je statistični urad objavil znesek povprečne mesečne bruto plače za leto 2017, ki znaša 1.626,95 evra. Ta je podlaga za obračun prispevkov za socialno varnost tako za zaposlene kot samozaposlene. Medtem ko morajo za delavce v delovnem razmerju delodajalci plačevati prispevke od 54 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače, minimalna osnova za prispevke samozaposlenih letos znaša 60 odstotkov povprečne letne plače.

Samozaposleni sicer plačujejo enak odstotek za enake prispevke kot delavci in delodajalci za delavce, vendar pa so zneski zaradi višje osnove višji!

Read more

 JAVNI POZIV 41SUB-OBPO16 – Nepovratne finančne spodbude za nove skupne naložbe večje energijske učinkovitosti starejših večstanovanjskih stavb

Maribor, 15.10.2018

Predmet javnega poziva

Predmet javnega poziva so nepovratne finančne spodbude občanom in nepovratne finančne pomoči/spodbude pravnim osebam (v nadaljevanju: nepovratne finančne spodbude) za nove skupne naložbe v starejših večstanovanjskih stavbah, tj. stavbah s tremi ali več stanovanji, na območju Republike Slovenije.

Namen javnega poziva je večja energijska učinkovitost starejših večstanovanjskih stavb.

Nova naložba je naložba za izvedbo enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati na
starejši večstanovanjski stavbi po oddaji vloge za pridobitev nepovratne finančne spodbude (v nadaljevanju: vloga) po tem javnem pozivu:

  1. toplotna izolacija fasade

  2. toplotna izolacija strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru

  3. optimizacija sistema ogrevanja

  4. obsežna energetska obnova

Read more

 JAVNI POZIV 51FS-PO18 Finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije

Maribor, 12.10.2018

JAVNI POZIV 51FS-PO18

Finančne spodbude za nove naložbe v učinkovito rabo in obnovljive vire energije

Predmet in namen javnega poziva

Predmet javnega poziva so finančne spodbude v obliki nepovratnih sredstev in kredita s subvencionirano obrestno mero, dodeljene po pravilu »de minimis« pomoči, za nove naložbe učinkovite rabe in rabe obnovljivih virov energije na območju Republike Slovenije.

Namen javnega poziva je spodbuditi izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah, ukrepov učinkovite rabe električne energije, rabe odpadne toplote v procesih ter ukrepov za povečanje rabe obnovljivih virov energije.

Nova naložba je naložba v izvedbo enega ali več v nadaljevanju navedenih ukrepov, ki se bodo začeli izvajati po oddaji vloge za pridobitev finančne spodbude po tem javnem pozivu:

Read more

 Projekt LIFE: priložnost za sofinanciranje

Maribor, 11.10.2018

Projekt LIFE: priložnost za sofinanciranje

Če vaša organizacija deluje na področju okolja, narave ali podnebnih ukrepov in iščete možnosti sofinanciranja za aktivnosti na vašem področju, potem vas v letu 2019 čakajo nove priložnosti za pridobitev nepovratnih sredstev iz programa LIFE. Ne zamudite jih! Udeležite se brezplačnega LIFE informativnega dne, ki bo potekal v petek, 26. oktobra 2018, od 8.30 dalje v Kongresnem centru Brdo na Brdu pri Kranju.

Dogodek je organiziran v okviru projekta LIFE Krepitev zmogljivosti. Namenjen je vsem, ki še ne poznate programa LIFE. LIFE je evropski finančni mehanizem, ki nudi sofinanciranje aktivnosti s področja varstva okolja, ohranjanja narave ter prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb.

Na informativnem dnevu bodo predstavili osnovne informacije o nepovratnih sredstvih programa LIFE:

  • kako do nepovratnih sredstev za reševanje konkretnih okoljskih problemov
  • kako oblikovati projekt in kakšni so osnovni koraki za prijavo za LIFE sofinanciranje
  • izkušnje iz prakse: z vami bodo izkušnje delili uspešni slovenski prijavitelji in izvajalci tekočih LIFE projekto
Read more

 Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 56PO16

Maribor, 11.10.2018

Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 56PO16

Predmet javnega poziva

Predmet in namen javnega poziva so krediti Eko sklada za okoljske naložbe oziroma v projektu opredeljene faze naložb v naslednje ukrepe:

  1. zmanjšanje emisij toplogrednih plinov
  2. zmanjšanje onesnaževanja zraka (razen zmanjšanja emisij toplogrednih plinov)
  3. gospodarjenje z odpadki
  4. varstvo voda in učinkovita raba vode
  5. odvajanje odpadnih vod ali oskrba s pitno vodo in
  6. začetne naložbe v okoljske tehnologije

Višina sredstev po tem javnem pozivu znaša 15 milijonov EUR.

Upravičene osebe

Do kreditov so upravičene gospodarske družbe in druge pravne osebe. Do kreditov so upravičeni tudi samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnosti kot poklic ali so registrirane za opravljanje dejavnosti skladno z določbami posebnega zakona.

Read more

Javni razpis za dodeljevanje pomoči za razvoj podjetništva v mestni občini Ptuj za leto 2018

Maribor, 10.10.2018

Predmet razpisa:

Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za uresničevanje ciljev občine na področju razvoja podjetništva, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis za naslednje ukrepe po Pravilniku o dodeljevanju pomoči za razvoj podjetništva v Mestni občini Ptuj:

  • Ukrep 1: sofinanciranje materialnih in nematerialnih investicij,

  • Ukrep 5: sofinanciranje samozaposlovanja in odpiranja novih delovnih mest,

  • Ukrep 6: sofinanciranje zagona podjetij v inkubatorjih in parkih,

  • Ukrep 8: sofinanciranje zaposlovanja mlad

  • Ukrep 9: sofinanciranje stroškov komunalnega prispevka.

Read more

GDPR – nujno potrebni koraki do skladnosti za mikro, mala in srednja podjetja

Maribor, 10. 10. 2018

ZAČETEK: 24. 10. 2018 14:00

NASLOV: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor

Tema delavnice je varstvo osebnih podatkov v podjetjih. Predstavljene bodo novosti, ki so s pričetkom uveljavitve Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR) zahtevane za vsako podjetje. Predstavljeni bodo primeri iz prakse, poudarek bo na ukrepih, ki jih morajo izvesti zlasti mikro, mala in srednja podjetja za doseganje skladnosti z veljavno zakonodajo.

  • Kakšne ukrepe morajo izvesti podjetja, ki obdelujejo osebne podatke in kaj obdelava osebnih podatkov sploh pomeni?

  • Katere dokumente morajo podjetja v povezavi z varovanjem osebnih podatkov nujno urediti in kje se skrivajo pasti nove Uredbe?

  • Katere so zakonite podlage za pridobivanje osebnih podatkov?

  • Ali je neposredno trženje (pošiljanje vabil po pošti, preko e-mailov…) v vašem podjetju še možno izvajati?

  • Kdo mora pridobiti privolitve udeležencev v primeru, da ste vi izvajalec storitev?

  • Kaj narediti s podatki, ki ste jih pridobivali v preteklosti in so za poslovanje vašega podjetja nujni?

Read more

Brezplačna delavnica: Kako ugotoviti, če je moj projekt primeren za pridobitev nepovratnih sredstev?

Maribor, 10. 10. 2018

ZAČETEK: 12. 10. 2018 10:00

NASLOV: Štajerska gospodarska zbornica, Ulica talcev 24, 2000 Maribor

Program:

  • Kratka predstavitev osnovnih pogojev za prijavo na RRI projekt
  • Kako ugotovimo ali je projekt primeren za prijavo na RRI razpis
  • Problemi/izzivi, ki jih s projektom rešujemo
  • Raziskava in primerjava obstoječih rešitev na trgu
  • Na katera področja moramo biti pozorni pri pripravi RRI projekta: inovativnost, širši učinki, tržni potencial, implementacija.
  • Kako poiskati ustrezne partnerje – katera področja združevati in kako poteka učinkovit postopek povezovanja (pomembnost IP)
  • Kratek pregled razpisov, ki sofinancirajo raziskovalno razvojne projekte.

IZVAJALKA: Tjaša Milošič Kovačič mag. ekon. in posl. ved, direktorica TIKO PRO d.o.o.

Vir: Dogodki in izobraževanja – Štajerska gospodarska zbornica

Za dodatne informacije smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Javni poziv 63SUB-EVPO18 Nepovratne finančne spodbude pravnim osebam za električna vozila

Maribor, 10.10.2018

PREDMET IN NAMEN JAVNEGA POZIVA

Predmet javnega poziva so nepovratna finančna sredstva v obliki nepovratnih finančnih spodbud za naložbe v nakup ali predelavo okolju prijaznejših vozil za cestni promet, ki bodo prvič po proizvodnji ali predelavi registrirana v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: naložba) in spadajo v eno izmed spodaj navedenih kategorij cestnih vozil, in sicer za naslednje ukrepe:

  • nakup novega vozila na električni pogon;

  • nakup novega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender);

  • predelavo vozila v električno vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem.

Nepovratna finančna spodbuda se lahko dodeli za:

  • nakup novega vozila kategorije M1, N1, L7e, L6e, L5e, L4e, L3e, L2e, L1e-B ali L1e-A na električni pogon brez emisij CO2 na izpustu;

  • predelavo vozila v električno vozilo, tako da bo serijsko vgrajeni motor na notranje zgorevanje nadomeščen s pogonskim elektromotorjem, kategorije M1, N1, L7e ali L6e;

  • nakup novega priključnega hibridnega vozila (plug-in) ali novega vozila na električni pogon s podaljševalnikom dosega (range extender), z emisijami CO2 na izpustu manjšimi od 80 g CO2/km, kategorije M1 ali N1.

Read more

 1. javni razpis za podukrep 9.1 – Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 za leto 2018

Maribor, 09.10.2018

1. javni razpis za podukrep 9.1 – Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 za leto 2018

Rok razpisa

Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis poteka od 22. oktobra 2018 do vključno 20. decembra 2018, do 24. ure.

Objavljeno: Uradni list RS, Št. 64, Datum: 28. 9. 2018, Stran: 1984

Predmet razpisa:

Predmet javnega razpisa je podpora za ustanovitev organizacije ali skupine proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju.

Podpora za ustanovitev skupine proizvajalcev, ki je priznana za sektor gozdni lesni proizvodi, se dodeli v skladu s pravili pomoči »de minimis«.

Cilji podukrepa so:

  • prilagajanje proizvodnje in obsega proizvodnje članov skupin ali organizacij proizvajalcev zahtevam trga
  • skupno dajanje blaga v promet, vključno s pripravo za prodajo, centralizacijo prodaje in dobavo trgovcem na debelo
  • oblikovanje skupnih pravil o informacijah o proizvodnji, predvsem glede spravila in razpoložljivosti ali
  • razvijanje poslovnih in trženjskih spretnosti ter organiziranje in pospeševanje procesov inovacij.
Read more

 JAVNI POZIV 47SUB-EPPO17 Nepovratne finančne pomoči malim in srednjim podjetjem za izvedbo energetskega pregleda

Maribor, 09.10.2018

JAVNI POZIV 47SUB-EPPO17

Nepovratne finančne pomoči malim in srednjim podjetjem za izvedbo energetskega pregleda

PREDMET IN NAMEN JAVNEGA POZIVA

Predmet javnega poziva je državna pomoč v obliki nepovratnih sredstev malim in srednjim podjetjem na območju Republike Slovenije za izvedbo energetskega pregleda stavbe, procesov in transporta v tem podjetju.

Namen javnega poziva je spodbuditi izvedbo energetskega pregleda v malih in srednjih podjetjih, s čimer se podjetje seznani z obstoječim profilom rabe energije, možnostjo uvajanja ciljnega spreminjanja rabe energije, z opredelitvijo in oceno stroškovno učinkovite možnosti prihranka energije in z možnostjo uporabe sodobnih tehnologij za izboljšanje

energijske učinkovitosti ter povečanja osveščenosti zaposlenih, konkurenčnosti podjetja in doseganja okoljskih koristi.

Podjetje z energetskim pregledom dobi podlago za oblikovanje strategije na področju rabe energije v podjetju, podlago za odločitev o investicijah po prioriteti glede na tveganje, vračilno dobo in zahtevnost.

Read more

 Varni pogoji za delo od doma

Maribor, 09.10.2018

Varni pogoji za delo od doma

Delodajalec mora delavcu po zakonu zagotoviti in zagotavljati varne pogoje za delo, kar prav tako velja tudi za delo na domu. To pomeni, da mora pred začetkom dela preveriti pogoje dela na lokaciji, kjer se bo delo opravljalo. Potrebno je ugotoviti morebiten obstoj tveganj za zdravje in temu primerno določiti ustrezne ukrepe, ki bodo delavcu zagotovili varnost in zdravje pri delu. Delodajalec mora pripraviti izjavo o varnosti, z oceno tveganja delovnih prostorov delavca na domu.

Read more

 Podrobnosti za delo od doma so urejene v pogodbi o zaposlitvi

Maribor, 09.10.2018

Podrobnosti za delo od doma so urejene v pogodbi o zaposlitvi

Če se delavec in delodajalec dogovorita za takšen način dela, morata to zapisati v pogodbo o zaposlitvi. Dogovorita se lahko, da bo delavec delo na domu opravljal celotno trajanje ali pa le del svojega delovnega časa. To pomeni, da bo nekaj dni na teden lahko delal od doma, preostali čas pa v prostorih delodajalca. Ne glede na to, koliko dni mesečno, oziroma tedensko bo delavec dejansko delal od doma, pa morata to zapisati v pogodbo o zaposlitvi. S slednjo uredita tudi vse podrobnosti takšnega dela glede na konkretni primer ter njune medsebojne pravice, obveznosti in pogoje za delo. Dogovorita se lahko tudi za neenakomerno razporeditev delovnega časa, glede na potrebe delovnega procesa.

Delodajalci, ki razmišljajo o uvedbi takšnega dela, morajo temu primerno prilagoditi (in sprejeti) ustrezne interne akte. Določiti je potrebno pogoje za opravljanje dela na domu – predvsem število dni, ko bo delavec delal od doma, način poročanja o delu, delovni čas ipd. Na strani Gospodarske zbornice Slovenije je objavljen tudi vzorec pravilnika o opravljanju dela na domu.

Read more

 Delo od doma

Maribor, 09.10.2018

Delo od doma

Delo na domu zadnje čase postaja vedno bolj zaželen in priročen način opravljanja dela. Pozitivni učinki se kažejo predvsem v povečani motivaciji zaposlenih, njihovi večji fleksibilnosti in pripravljenosti za sodelovanje. Delavcu torej poenostavi življenje, delodajalcu pa prinese boljše poslovne rezultate.

Delo na domu po številnih raziskavah prinaša pozitivne učinke tako za delavca, kot za delodajalca.

Danes se delodajalci in delavci vse pogosteje odločajo za delo na domu, predvsem pri opravljanju del z računalnikom – programiranje, pisanje prispevkov, poročil, analiz ipd. Gre za dela, ki jih zaposleni opravljajo samostojno in ki ne zahtevajo fizične prisotnosti na lokaciji delodajalca. Potrebna komunikacija z delodajalcem ali strankami se v takšnih primerih lahko opravi tudi preko spleta ali telefona.

Read more

Vlada sprejela noveli zakonov o davku na dodano vrednost in o davku od dohodkov pravnih oseb

Maribor, 08.10.2018

Vlada je na svoji 3. redni seji, ki je potekala 4. oktobra 2018, potrdila predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost in predlog novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

S predlogoma se v slovensko zakonodajo prenašajo evropske direktive, ki smo jih dolžni prenesti do konca letošnjega leta.

Predlog novele Zakona o davku na dodano vrednost v slovenski pravni red prenaša določbe evropske direktive 2016/1065 o spremembi direktive 2006/112/ES glede obravnave kuponov ter del določb direktive 2017/2455, ki spreminja direktivo 2006/112/ES in direktivo 2009/132/ES v zvezi z nekaterimi obveznostmi glede davka na dodano vrednost, ki veljajo za opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo.

Read more

 Kako poteka zaposlitev tujca iz tretje države?

Maribor, 08.10.2018

Kako poteka zaposlitev tujca iz tretje države?

Zaposlitev tujca iz tretje države v slovenskem podjetju običajno poteka tako, da delavec fizično opravlja svoje delo v Sloveniji.

Tretje države so države, ki niso članice EU, EGP in Švicarske konfederacije. Državljani tretjih držav, ki želijo bivati in delati v Republiki Sloveniji, morajo pridobiti enotno dovoljenje za prebivanje in delo zaradi zaposlitve.

Vlogo za enotno dovoljenje za prebivanje in delo morate oddati na upravni enoti. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije mora nato k njej podati soglasje k izdaji enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.

Kdo lahko zaposli tujca iz tretjih držav?

Slovenski delodajalec, ki želi na določeno delovno mesto zaposlovati državljane iz tretjih držav, mora izpolniti naslednje pogoje. Dokazati mora, da:

  • v evidenci brezposelnih oseb ni ustreznih brezposelnih oseb
  • ni v postopku likvidacije ali stečaja
  • aktivno posluje
Read more

 Prijava tujih računov preko eDavkov

Maribor, 05.10.2018

Zavezancem (FO, FOD in PO) je preko eDavkov omogočena elektronska prijava tujega računa.

Obveščamo vas, da lahko na zaprtem portalu eDavki (vstop s kvalificiranim digitalnim potrdilom) zavezanec (pravna oseba, fizična oseba ali fizična oseba, ki opravlja dejavnost) oziroma njegova pooblaščena oseba odda Prijavo tujih računov (gl. pod »Ostale vloge, DR-Račun«).

Zavezancem, ki so oziroma bodo odprli račun v tujini je s tem omogočena (poleg prijave tujega računa v papirni obliki – na obrazcih DR-02, DR-03 oz. DR-04) tudi prijava (oziroma sprememba podatkov) o računu, odprtem izven Republike Slovenije preko sistema eDavki.

Read more

EU naredila konec oprostitvi plačila DDV pri pošiljkah iz tujine

Maribor, 04.10.2018

Evropska Unija je trenutno sredi največje reforme sistema pravil, ki urejajo DDV v zadnje četrt stoletja. Predlagane spremembe naj bi sistem izboljšale in modernizirale predvsem na področju čezmejnega prometa blaga, ki se izvede med poslovnimi subjekti in potrošniki (B2C).

Evropska Komisija je lanskega novembra predstavila novosti, ki naj bi poenostavile pravno ureditev DDV na območju EU. S tem naj bi se zmanjšale tudi zlorabe in preprečilo izkrivljanje konkurence. Ukrepi ciljajo predvsem na znižnje stroškov majhnih podjetij in povečanje prihodkov držav članic, s pobiranjem DDV iz naslova spletnega prometa. Nova pravila vpeljujejo plačilo DDV v članici končnega potrošnika, po tarifi države potrošnika. To naj bi pripomoglo tudi k bolj pošteni razporeditvi davčnih prihodkov med članicami.

Read more

Zaprtje s.p.

Maribor, 04.10.2018

Zaprtje s.p. je treba načrtovati vsaj 15 dni pred njegovim dejanskim zaprtjem.

Povzetek postopka zaprtja s.p. v 5 korakih

1. korak: Obvestilo o zaprtju s.p.

Samostojni podjetnik, ki želi prenehati opravljati dejavnost, mora skladno z Zakonom o gospodarskih družbah vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti obvestiti AJPES o nameravanem zaprtju s.p..

S.p. lahko AJPES o zaprtju s.p. obvesti na tri načine:

  • preko spletne aplikacije za oddajo zahteve za objavo sporočila OOPS,

  • s pošiljanjem obvestila na elektronski naslov objava.prenehanja@ajpes.si,

  • s fizično dostavo na katerokoli izpostavo AJPES.

Read more

Kako izbrisati podjetje iz sodnega registra

Maribor, 04.10.2018

Namen dotičnega besedila je opisati postopek izbrisa družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku (brez likvidacije). V praksi se pojavljajo primeri, ko podjetniki zaradi različnih razlogov »ohranjajo podjetje pri življenju« (oddajajo bilance na AJPES), čeprav podjetje ne posluje.

S tem nastajajo stroški (npr. vodenje računa na banki), ki pa z zaprtjem podjetja oziroma izbrisom tega iz sodnega registra prenehajo bremeniti njegovega lastnika.

Podjetje, katerega premoženje zadošča za kritje obveznosti do upnikov, lahko zapremo na naslednja dva načina:

  • običajna likvidacija in

  • likvidacija po skrajšanem postopku.

Read more

Nižji prispevki za s.p. za lažji začetek

Maribor, 03.10.2018

Nižji prispevki za s.p. so zanimiva tema za vse bodoče podjetnike. Komu pripadajo?

Razmišljate o odprtju s.p.? Minimalni prispevki za socialno varnost samozaposlenih trenutno znašajo 372,91 evra. A za podjetnike, ki prvič odpirajo s.p., veljajo nižji prispevki za s.p.

Prvi vpis v Poslovni register

Če boste odprli s.p. in niste še nikoli opravljali poslovne dejavnosti, bo to vaš prvi vpis v Poslovni register Slovenije (PRS). Zato boste prvo in drugo leto poslovanja plačevali nekoliko nižje prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ).

Trajanje dejavnosti

Višina prispevkov za socialno varnost

prvih 12 mesecev

254,06 €

2. leto

301,60 €

od 3. leta dalje

372,91 €

Od tretjega leta poslovanja dalje boste torej plačevali polne prispevke, ki trenutno znašajo 372,91 evra mesečno.

Obračun in plačilo prispevkov prepustite strokovnjakom

Če kot samozaposleni ne boste uporabljali računovodskih storitev, boste morali za prispevke poskrbeti sami. Samozaposleni mora vsak mesec oddati obrazec Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (OPSVZ). Seveda mora tudi plačati prispevke. Ne pozabite: s. p. mora imeti digitalno potrdilo in dostop do eDavkov, da lahko vse našteto ureja. Če tega ne dela in ne plačuje vestno, mu lahko Finančna uprava RS naprti precej visoko kazen. Za lažji začetek poslovanja vam svetujemo, da za birokracijo pri plačilu prispevkov poskrbi računovodski servis.

Vir: Data d.o.o.

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

Spomni me oktober 2018 :)

Maribor, 03.10.2018

Pregled datumov in obrazcev, ki jih v oktobru 2018 ne smete zamuditi

Do 10. 10.

  • Plačilo akontacij davka iz dejavnosti za september 2018 in trimesečno obdobje julij-avgust 2018

  • Plačilo akontacij davka od dohodka pravnih oseb za september 2018 in trimesečno obdobje julij-avgust 2018

Do 15. 10.

  • Intrastat – Statistika blagovne menjave med državami članicami EU za september 2018 (program za pomoč pri oddaji)

  • Pošiljanje podatkov v ETN iz pogodb za kupoprodajne posle z nepremičninami, za katere je bil obračunan DDV, iz pogodb ter aneksov k pogodbam za finančni najem nepremičnin, za katere je bil obračunan DDV, ki so sklenjene v mesecu septembru 2018

  • pošiljanje podatkov v ETN iz pogodb o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb za pravne osebe in samostojne podjetnike, sklenjene v mesecu septembru 2018

  • Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, kadar ta dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka za september 2018; obrazec se oddaja tudi za ODD (vse o osebnem dopolnilnem delu))

  • Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike, ki opravljajo dejavnost (OPSVZ) za september 2018, če ni predizpolnjenega obračuna na eDavkih; plačilo do 22. 10. 2018

  • Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnih podjetij, ki nimajo plače (OPSVL), za september 2018, če ni predizpolnjenega obračuna na eDavkih; plačilo do 22. 10. 2018

  • Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike kmete, osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, in osebe, prostovoljno vključene v socialno zavarovanje, za september 2018, če ni predizpolnjenega obračuna na eDavkih; plačilo do 22. 10. 2018

  • obračun in plačilo požarne takse za september 2018

Read more

 Program usposabljanje in test s področja varstva in zdravja pri delu

Maribor, 02.10.2018

Program usposabljanje in test s področja varstva in zdravja pri delu

je obvezno za vse delodajalce, ne glede na velikost, število zaposlenih, dejavnost, obliko ipd. Po usposabljanju in opravljenem testu, boste prejeli obvezne dokumente, ki jih je potrebno hraniti in pokazati inšpektorju ob morebitnem obisku. Postopki in dokumentacija v zvezi z usposabljanjem s področja varnosti in zdravja pri delu: Pravno formalno mora biti pred izvedbo usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu in preverjanjem usposobljenosti izdelana Izjava o varnosti z oceno tveganja, ter program usposabljanja. Z oceno tveganja se morajo ugotoviti tveganja in nevarnosti, ki so jim ali bi jim lahko delavci bili izpostavljeni. Nato se na podlagi ugotovljenih dejstev in ukrepov iz ocene tveganja, pripravi program usposabljanja in glede na program se izvede usposabljanje in po potrebi tudi preverjanje usposobljenosti delavca za varno delo. Usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu so teoretična in praktična. Praktična usposabljanja za varstvo in zdravje pri delu je potrebno izvesti za vsa delovna mesta, kjer je z oceno tveganja ugotovljeno, da na delovnem mestu ali v zvezi z delom obstaja večja nevarnost za nastanek nezgod in poškodb pri delu, zdravstvenih okvar ali poklicnih bolezni. Rok za obdobno preverjanje usposobljenosti iz varstva in zdravja pri delu je na 2 leti, v kolikor je z oceno tveganja ugotovljena večja stopnja za nastanek poškodb pri delu, zdravstvenih okvar ali poklicnih bolezni.

Read more

 Varnost in zdravje pri delu – obveznosti samozaposlenih oseb, ki niso delodajalci

Maribor, 02.10.2018

Varnost in zdravje pri delu – obveznosti samozaposlenih oseb, ki niso delodajalci

Samozaposlena oseba je v skladu s 55. členom ZVZD-1 odgovorna za svojo varnost in zdravje ter tudi za varstvo in zdravje pri delu drugih oseb, na katere lahko vpliva s svojimi dejanji ali opustitvami pri izvajanju delovnega procesa. Zahteve, vezane na varstvo in zdravje pri delu, ki jih mora samozaposlena oseba izvajati (56. do 60. člen ZVZD-1) se izražajo tudi v dolžnosti, da samozaposlena oseba lahko sama ugotavlja morebitna tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni, povezane z delom, jih oceni ter posledično v primeru potrebe po izvajanju konkretnih ukrepov za preprečevanje takšnih tveganj te ukrepe opredeli v pisni izjavi o varnosti z oceno tveganja.

Izjavo o varnosti z oceno tveganja lahko samozaposlena oseba izdela sama. Paziti pa je treba, da se morebitne nevarnosti in tveganja ter sprejemljivost ocenjenega tveganja ugotavljajo strokovno ter da se strokovno opredelijo tudi ukrepi. V kolikor tega samozaposlena oseba ni zmožna zagotoviti sama, je smiselno, da to uredi z zunanjo strokovno osebo.

Zakon nikjer izrecno ne omenja usposabljanja za varstvo pri delu ali zagotavljanja preventivnih zdravstvenih pregledov samozaposlenih oseb, zato po mnenju Inšpektorata RS za delo tega samozaposlenim osebam ni potrebno izvajati.

Read more

 Na portalu e-VEM vzpostavljena e-vloga za pridobitev dovoljenja za prodajo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov

Maribor, 02.10.2018

Leta 2017 je bil sprejet Zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI), ki med drugim uvaja novost za vse poslovne subjekte, ki prodajajo tobačne izdelke.

Vsi poslovni subjekti (s.p. in vse druge pravne osebe), ki v okviru svoje dejavnosti prodajajo tobak, tobačne in povezane izdelke morajo pridobiti dovoljenje za prodajo tovrstnih izdelkov. Dovoljenje je treba pridobiti za vsak poslovni prostor, v katerem se stalno, občasno ali začasno izdajajo računi za prodajo tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov.

Read more

 Spoznajte skrivnosti pravilnega izpolnjevanja potnih nalogov

Maribor, 02.10.2018

Spoznajte skrivnosti pravilnega izpolnjevanja potnih nalogov

V nadaljevanju vam pojasnjujemo osnovne pravilnosti:

Obračun potnih stroškov

Obračun potnih stroškov je potrebno izpolniti tako, da predstavlja verodostojno knjigovodsko listino. Obračun potnih stroškov je potrebno izdelati za vsako službeno pot posebej ali izdelati mesečni obračun potnih stroškov.

Zakon o delovnih razmerjih v 130. členu določa, da mora delodajalec delavcu zagotoviti med drugimi tudi povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

Izpolnjen potni nalog in k obračunu potnih stroškov priloženi računi v zvezi s prevozom in prenočevanjem so po 5. in 6. členu Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja pogoj za neobdavčeno povračilo potnih stroškov prevoza in prenočevanja na službenem potovanju. Iz potnega naloga mora biti razvidna odobritev delodajalca za posamezno vrsto prevoza.

Po vrnitvi s službenega potovanja je treba v čim krajšem času (na primer v dveh delovnih dneh) izpolniti (pisno ali elektronsko) obračun potnih stroškov in ga predložiti svojemu nadrejenemu ali računovodstvu. Priporočljivo je, da je rok predložitve obračuna določen v internem pravilniku o službenih potovanjih. Obračun stroškov, nastalih na službenem potovanju v tujino, se po določilih 20. člena Uredbe o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino predloži nadrejenemu naslednji dan po končanem službenem potovanju, najpozneje pa v 7 dneh po končanem potovanju. Nadrejeni je dolžan celotno dokumentacijo ter morebitni ostanek sredstev predložiti računovodstvu v roku 7 dni po prejemu obračunov.

Obračun mesečnih potnih stroškov je potrebno sestaviti kot en obračun potnih stroškov za vse službene poti za cel mesec. Rok predložitve tega obračuna nadrejenemu ali računovodstvu je priporočljivo določiti v internem pravilniku o službenih potovanjih. Daljšega obdobja sestavitve obračuna potnih stroškov od enega meseca se ne priporoča.

Obračun potnih stroškov v pisni obliki se lahko sestavi na isti strani lista kot potni nalog (na primer: potni nalog je na zgornji polovici, obračun potnih stroškov pa na spodnji polovici lista). Obračun potnih stroškov se lahko sestavi tudi na hrbtni strani potnega naloga ali pa na posebnem listu in se priloži k potnemu nalogu. Če se sestavlja mesečni obračun potnih stroškov, ga je potrebno po preteku meseca priložiti k potnim nalogom, izdanim za ta mesec. Obračun potnih stroškov se lahko sestavi tudi v elektronski obliki.

Read more

 Varnost in zdravje pri delu

Maribor, 02.10.2018

Varnost in zdravje pri delu

Kdaj potrebujemo usposabljanje za varnost pri delu:

  • Ob sklenitvi delovnega razmerja.
  • Ob prerazporeditvi na drugo delovno mesto.
  • Ob uvedbi novih tehnologij.
  • Ob uvedbi novih delovnih sredstev.
  • Ob spremembi vseh drugih dejavnikov, ki lahko povzročijo spremembo za varnost pri delu.

Več informacij o varnosti pri delu

Za delo na delovnih na delovnih mestih, kjer je možnost so poškodbe pri delu in verjetnost za zdravstvene okvare pogostejše mora delodajalec določiti obvezne preizkuse usposobljenosti za varno delo. Določitev se običajno zapiše v oceni tveganja (pripravi izvajalec Izjave o varnosti z oceno tveganja). Preverjanje znanja se mora izvajati v obdobju, ki je krajše od dveh let. Usposobiti je potrebno vse delavce, ki opravljajo delo pri delodajalcu, tudi tiste, ki delajo preko agencij za zaposlovanje, študentskih servisov, pogodb za določen čas ipd.

PERIODIČNE PREISKAVE DELOVNEGA OKOLJA IN PERIODIČNI PREGLEDI IN PREIZKUSI DELOVNE OPREME

Delodajalec je za ustrezno varnost pri delu dolžan zagotavljati periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme. Čas med posameznimi pregledi ne sme biti daljši od treh let.

Pod pregled delovne opreme spada vsa oprema, ki je priključena na energetski vir in hkrati ni ročno orodje.

Read more

 Usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito

Maribor, 01.10.2018

Usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno zaščito

Na zavodu za zaposlovanje so danes, 1. oktobra 2018, zaradi izteka veljavnosti istoimenskega javnega povabila, objavili novo javno povabilo, ki bo osebam z

Program vam omogoča spoznavanje in usposabljanje kandidatov za konkretno delo in povračilo upravičenih stroškov njihovega usposabljanja. Vse to, še preden se odločite glede njihove zaposlitve. Usposabljate lahko brezposelne osebe z mednarodno zaščito.

Spoznajte in usposobite osebe z mednarodno zaščito za konkretno delo

V programu sodelujete na podlagi javnega povabila.

 

Kaj vam omogoča?

Brezposelne spoznate v konkretni delovni situaciji, njihova znanja, veščine, spretnosti, delovne navade in odnos do dela.

Usposobite jih za predvideno delovno mesto in preverite, kako se vključujejo v vaše delovno okolje.

Povrnemo vam upravičene stroške za izvedeno usposabljanje, udeležencem pa izplačamo dodatek za aktivnost in za prevoz.

Po končanem usposabljanju se odločite glede njihove zaposlitve. Pri tem lahko izberete, katere kandidate boste zaposlili.

 

Kdo se lahko prijavi?

Ponudbo na javno povabilo lahko predložite delodajalci, ki ste pravne ali fizične osebe, vpisane v Poslovni register Slovenije, in izpolnjujete še vse druge pogoje za prijavo, opredeljene v javnem povabilu.

 

Kdo so lahko udeleženci?

Na usposabljanje na delovnem mestu vam napotimo osebe s priznano mednarodno zaščito, ki so prijavljene med brezposelnimi na Zavodu.

Read more

 Kako se pridobi obrtno dovoljenje?

Maribor, 01.10.2018

Le obrtno dovoljenje daje pravico do opravljanja določene obrtne dejavnosti. Poleg tega se mora obrtnik vpisati tudi v obrtni register.

Obrtni zakon določa, kdaj je potrebno za določeno obrtno dejavnost pridobiti obrtno dovoljenje in kakšni so ostali pogoji.

Kdo mora pridobiti obrtno dovoljenje?

Družba, ki ima registrirano obrtno dejavnost, določeno v Uredbi o obrtnih dejavnostih ter izpolnjuje pogoje, ki so določeni v Obrtnem zakonu.

Read more

 Ali veste, kdaj postanete davčni zavezanec (DDV)?

Maribor, 01.10.2018

Ne glede na obliko podjetja, z registracijo le-tega še ne postanete davčni zavezanec za namene DDV. To lahko postanete šele po prejeti odločbi, ki pa jo izda DURS izključno na podlagi vašega zahtevka (vloge) sicer na dva načina:

1. prostovoljna vključitev v sistem DDV (preko obrazca DDV-P2)

Če želite biti DDV zavezanec, morate poslati (elektronsko preko eVEM ali eDavki) izpolnjen obrazec DDV-P2 na Davčno upravo RS. DDV zavezanec boste tako postali šele takrat, ko boste prejeli od DURS-a odločbo. Do takrat pa ne smete, tako kot druga podjetja, ki niso DDV zavezanci:

  • obračunavati v svojih cenah DDV

  • prikazovati DDV na izdanih računih

  • si odbijati vstopni DDV (zato pazite, da se večjih »nakupov« in stroškov lotite šele po prejetju odločbe od DURS)

Read more

 Pred registracijo podjetja preverite, ali potrebujete obrtno dovoljenje

Maribor, 01.10.2018

Ustanovitev s.p. – obrtno dovoljenje

Za opravljanje nekaterih dejavnosti potrebujete obrtno dovoljenje Obrtne zbornice Slovenije, za pridobitev obrtnega dovoljenja pa, glede na dejavnost, specifično izobrazbo. Obrtne dejavnosti določa Uredba o obrtnih dejavnostih, ki je bila nazadnje spremenjena leta 2013.

Med v zadnjih letih zelo popularne dejavnosti, za katere je med drugimi potrebno imeti obrtno dovoljenje, sodi proizvodnja kruha, svežega peciva, slaščic ter piškotov, frizerska, kozmetična in pedikerska dejavnost ter nega telesa s tetoviranjem. Na seznamu dejavnosti, za katere se zahteva pridobitev obrtnega dovoljenja, je tudi gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, izdelovanje fasad, betoniranje, gradnja temeljev in nenazadnje tudi specializirano čiščenje stavb. Za te in druge dejavnosti iz uredbe mora posameznik, ki želi to dejavnost opravljati, pri Obrtni zbornici Slovenije zaprositi za obrtno dovoljenje. Dobi ga lahko samo, če ima ustrezno srednjo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri ali opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo.

Vlogo za pridobitev obrtnega dovoljenja lahko zastopnik družbe vloži šele po tem, ko že odpre podjetje ali registrira opravljanje dejavnosti.

Read more

 Ali je vključitev v sistem DDV obvezna?

Maribor, 01.10.2018

Ustanovitev s.p. – vključitev v sistem DDV

Podjetniki se pogosto sprašujejo ali je za njihovo poslovanje bolje biti zavezanec za DDV ali ne.

Vključitev v sistem DDV je obvezna, ko podjetnik preseže 50.000 € obdavčljivega prometa v zadnjih 12 mesecih (ni vezano na koledarsko leto!).

Priporočljivo je, da se podjetnik vključi v sistem DDV še preden preseže limit 50.000€ obdavčljivega prometa. Če podjetnik ta limit preseže in še ni v sistemu DDV mora obračunati DDV v tem letu (po predpisani stopnji za opravljeno storitev ali prodano blago) od zneska, s katerim je presegel limit. To pomeni, da mora državi plačati DDV, nima pa pravice tega DDV-ja zaračunati svojim kupcem. Kar preprosto pomeni – podjetnik utrpi nepotrebno izgubo!

Read more

 Dejavnosti podjetja

Maribor, 01.10.2018

Ustanovitev s.p. – dejavnosti podjetja

Neregulirane dejavnosti

Za neregulirane dejavnosti ne obstajajo določeni pogoji za opravljanje dela, zato jih lahko opravlja vsakdo, ne da bi bil moral izpolniti kakšen pogoj.

Te so na primer poslovno svetovanje, računovodske storitve, programiranje, neformalno izobraževanje, organiziranje dogodkov, prevajanje, pisarniške dejavnosti, pripravljanje razpisov in podobno.

Read more

 Sedež podjetja

Maribor, 28.09.2018

Ustanovitev s.p. – sedež podjetja

Sedež podjetja in poslovni naslov podjetja

Ob ustanovitvi podjetja je potrebno določiti sedež podjetja in poslovni naslov. Sedež podjetja je kraj, poslovni naslov sta ulica in hišna številka. Sedež podjetja je kraj, kjer se opravlja dejavnost podjetja. V kraju sedeža se nahaja poslovni naslov (ulica in hišna številka).

Poslovni prostor

Za opravljanje dejavnosti podjetja, poslovnega prostora ne potrebujete, če opravljate mirno dejavnost doma. Poslovni prostor je obvezen pri opravljanju določenih dejavnosti. Ni nujno, da sta poslovni prostor in poslovni naslov na istem mestu, je pa priporočljivo.

Poslovni prostor lahko najamete ali kupite. Če ga želite registrirati doma, morate na Upravni enoti pridobiti uporabno dovoljenje. Pogoji za poslovni prostor so predpisani le za določene dejavnosti (npr. gostinski obrat, frizerski salon, masažni salon, študentski servis ipd.).

Poslovni naslov je lahko tudi v večstanovanjski hiši, v kolikor kot podjetnik opravljate tiho dejavnost:

  • na naslovu vašega stalnega prebivališča,

  • na naslovu vašega začasnega prebivališča,

  • na naslovu staršev ali prijateljev …

Največ podjetij spočetka registrira svoj poslovni naslov kar doma oziroma v stanovanjski enoti. To lahko storijo vsi, ki opravljajo tiho dejavnost in hkrati dejavnost, za katero z Zakonom ali drugim predpisom ni določeno, da je poslovni prostor obvezen. Podrobna določila glede pogojev za registracijo poslovnega naslova doma, si lahko preberete v Stanovanjskem zakonu.

Vir: Data d.o.o.

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Kdo so ekonomsko odvisne osebe in kakšne so njihove dolžnosti?

Maribor, 28.09.2018

Ekonomsko odvisna oseba

Status ekonomsko odvisne osebe je uredil Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zato, ker so samozaposlene osebe, ki najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika, zaradi svoje ekonomske odvisnosti potrebne zaščite, pojasnjujejo na Inšpektoratu RS za delo (IRSD).

Obveznosti ekonomsko odvisne osebe

Ekonomsko odvisnim osebam se priznava določen obseg delovnopravnega varstva, te osebe pa so za to upravičenost po zaključku koledarskega ali poslovnega leta dolžne obvestiti naročnika, od katerega so ekonomsko odvisne, o pogojih, pod katerimi delujejo, in sicer tako, da naročniku posredujejo vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.

Read more

 Ustanovitev s.p.

Maribor, 28.09.2018

Posebne oblike zaposlitve – samozaposlitev – s.p.

Odločili ste se za ustanovitev s.p., saj želite na svoje, uresničiti svojo podjetniško idejo in se preizkusiti pri poslovanju kot samostojni podjetnik.

Pred registracijo s.p.:

  • Pridobite informacije o podjetništvu na brezplačnih in plačljivih izobraževanjih.

  • Preglejte zakonodajo (predvsem preberite Zakon o gospodarskih družbah in tiste zakone, ki opredeljujejo vašo dejavnost).

  • Odločite se za podjetniško svetovanje.

  • Preverite ali so na voljo evropska sredstva ali ugodni krediti za podjetja.

  • Preverite, ali ustrezate pogojem za oprostitev polovice prispevkov delodajalca v prvem letu poslovanja in 30 odstotkov prispevkov delodajalca v drugem letu poslovanja.

  • Pokličite VEM točko in se naročite za registracijo s.p.

Read more

 Študentsko delo

Maribor, 28.09.2018

Posebne oblike zaposlitve – študentsko delo

Minimalna urna postavka znaša od 1. aprila 2018 daje znaša 4,73 evra bruto, kar je 4,00 evra neto. Od nakazila se študentu odvede 15,5% od zneska za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Delovna doba se preračunava na podlagi bruto zneska na napotnici. En mesec delovne dobe se prizna študentu, ko njegov zaslužek doseže 54% bruto povprečne mesečne plače v letu 2015. Študent bo lahko za eno koledarsko leto dobil največ 12 mesecev delovne dobe. Evidenco delovne dobe bo vodil Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Vir: Data d.o.o.

Za pomoč smo za vas dosegljivi na:

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Avtorska pogodba: Preverite, ali se vam splača

Maribor, 28.09.2018

Pogodba za delo na podlagi civilnega prava – avtorska pogodba

Avtorska pogodba se lahko, podobno kot podjemna pogodba, sklene za občasna in kratkotrajna dela. Avtorska pogodba je urejena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASO), v njem pa ni natančno opredeljeno, kako dolgo se lahko opravlja delo prek tovrstne pogodbe.

Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku. Ta pa se zaveže, da bo avtorju za to plačal honorar. Avtorska dela so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti.

Avtorska pogodba omogoča dodatna dela zaposlenim, prav tako pa je primerna za študente in brezposelne.

Read more

 Podjemna pogodba: Katere so njene bistvene značilnosti?

Maribor, 28.09.2018

Pogodba za delo na podlagi civilnega prava – podjemna pogodba

Podjemna pogodba v praksi zajema vse vrste del, ki ne sodijo med avtorska dela. Sklenjena je za občasna in časovno omejena dela. 

Podjemna pogodba, ki je urejena v Obligacijskem zakoniku (OZ), se sklene med podjemnikom (pogodbeni delavec) in naročnikom (delodajalec). Podjemnik se zaveže, da bo določeno delo opravil v določenem času, delodajalec pa ga bo na koncu v skladu z dogovorom za omenjeno delo plačal.

Obseg del, ki se lahko izvajajo na podlagi podjemne pogodbe je zelo širok. Gre tako za umsko kot tudi fizično delo. Pri določenih umskih delih podjemna pogodba meji na avtorsko pogodbo, saj ima lahko elemente avtorskega dela. Zato je kdaj bolj smiselno skleniti avtorsko pogodbo. Kdaj torej pride v poštev podjemna pogodba in kdaj avtorska, vam lahko na podlagi vašega konkretnega primera svetujejo pravni strokovnjaki.

Predmet podjemne pogodbe je sicer najpogosteje izdelava stvari (gre predvsem za storitve proizvodnega obrtništva pa tudi večjih investicijskih ureditev) oziroma popravilo stvari (obrtniške storitve).

Read more

 Pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela na domu

Maribor, 28.09.2018

Pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu je veljavna, če delodajalec o nameravanem organiziranju dela pred nastopom dela obvesti inšpektorat za delo. Tako določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 68. členu.

Za delo na domu se šteje delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Za delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.

S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec in delavec lahko dogovorita, da bo delavec na domu opravljal delo, ki sodi v dejavnost delodajalca ali ki je potrebno za opravljanje dejavnosti delodajalca za celotno trajanje ali le del delovnega časa delavca.

Read more

 Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom

Maribor, 28.09.2018

Pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene v primeru, da se delavec in delodajalec tako dogovorita, ker jima takšna oblika opravljanja dela ustreza. Lahko pa se uporabi tudi v primerih, ko delavcu pravico do dela s krajšim delovnim časom zagotavljajo posebni predpisi – in sicer Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Pravice delavca v prvem in drugem primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim časom pa so različne.

Za krajši delovni čas se po Zakonu o delovnih razmerjih šteje vsak čas, ki je krajši od polnega delovnega časa. Ta pa je lahko od 36 do 40 ur tedensko. Zakon ne določa niti spodnje niti zgornje meje trajanja krajšega delovnega časa. To pomeni, da se lahko pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom sklene za poljubno število ur tedensko.

Read more

 Iztek pogodbe za določen čas

Maribor, 28.09.2018

Iztek pogodbe o zaposlitvi in sporazum o medsebojnih pravicah

V takem sporazumu se na primer uredi, koliko ima delavec še dopusta in kdaj ga lahko izkoristi, komu in do kdaj je dolžan predati svoje delo in delovno opremo, kaj mora delavec še postoriti pred zaključkom dela, kaj mu je delodajalec dolžan še izplačati ob prenehanju delovnega razmerja (npr. plača za zadnji mesec, regres za dopust …) in druge medsebojne pravice in obveznosti.

Če delavec še ni izkoristil dopusta, ki mu je pripadal, mu ga je delodajalec dolžan omogočiti izkoristiti pred iztekom pogodbe o zaposlitvi, v nasprotnem primeru pa se lahko z delavcem dogovori za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščen dopust.

Delodajalec mora delavca, ko mu izteče pogodba o zaposlitvi, odjaviti iz obveznih in socialnih zavarovanj. To lahko uredi na VEM točki ali pa kar iz svoje pisarne.

Read more

 Pogodba o zaposlitvi za določen čas

Maribor, 27.09.2018

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je pogosta oblika zaposlovanja.

Pogodba o zaposlitvi za določen čas – kdaj je možna?

Pogodba o zaposlitvi za določen čas se torej lahko sklene v izjemnih primerih, ki jih navaja Zakon o delovnih razmerjih:

  • izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas,

  • nadomeščanje začasno odsotnega delavca,

  • začasno povečan obseg dela,

  • zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima enotno dovoljenje kot ga določa zakon, ki ureja vstop in prebivanje tujcev, in dovoljenje za sezonsko delo, kot ga določa zakon, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev, razen kadar je enotno dovoljenje izdano na podlagi soglasja za zaposlitev, samozaposlitev ali delo,

  • poslovodno osebo ali prokurista,

  • vodilnega delavca (pod določenimi pogoji, ki so opredeljeni v 74. členu Zakona o delovnih razmerjih),

  • opravljanje sezonskega dela,

  • delavca, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi priprave na delo, usposabljanja ali izpopolnjevanja za delo, oziroma izobraževanja,

  • zaposlitev za določen čas zaradi dela v prilagoditvenem obdobju na podlagi dokončne odločbe in potrdila pristojnega organa, izdane v postopku priznavanja kvalifikacij po posebnem zakonu,

  • opravljanje javnih del oziroma vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom,

  • pripravo oziroma izvedbo dela, ki je projektno organizirano,

  • delo, potrebno v času uvajanja novih programov, nove tehnologije ter drugih tehničnih in tehnoloških izboljšav delovnega procesa ali zaradi usposabljanja delavcev,

  • predajo dela,

  • voljene in imenovane funkcionarje oziroma druge delavce, ki so vezani na mandat organa ali funkcionarja v lokalnih skupnostih, političnih strankah, sindikatih, zbornicah, društvih in njihovih zvezah,

  • druge primere, ki jih določa zakon oziroma kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.

Read more

 Pogodbe o zaposlitvi: varnost ali svoboda?

Maribor, 27.09.2018

Pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas so (oziroma naj bi bile) običajen način ureditve delovnega razmerja. Toda v praksi so se druge oblike zaposlitve zelo razširile.

Pogodbe o zaposlitvi naj bi se torej običajno sklepale za nedoločen čas. To določa prvi odstavek 12. člena Zakona o delovnih razmerjih. Zakon pravi, da se »pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas, če s tem zakonom ni drugače določeno« ter za polni delovni čas.

Druge oblike zaposlitev, ki jih imenujemo tudi atipične oblike zaposlitve, naj bi torej prišle v poštev le v izjemnih primerih. Toda v praksi so postale tako razširjene, da jih ne moremo več imeti za izjeme. Kateri tipi pogodb o zaposlitvi so najbolj ustrezni za vaše podjetje, vam svetujejo pravniki.

Read more

BDP Slovenije – ugodne napovedi za podjetništvo

Maribor, 27.09.2018

Bruto družbeni proizvod oziroma BDP Slovenije je po podatkih Evropske komisije v letu 2017 doživel eno izmed najhitrejših stopenj rasti v Evropski uniji.

To odsevajo tudi ekonomski izgledi v naslednjem letu, torej letos. Petodstotna in celo šestodstotna stopnja rasti BDP Slovenije v zadnjem četrtletju je indikator visoke in ekspanzivne rasti za državo. Evropska komisija napoveduje celo tretje najhitrejšo letno odstotno stopnjo rasti BDP Slovenije med članicami EU za leto 2018 in četrto za leto 2019.

Izvoz 2017: desetino večji

Dejanski izvoz se je v letu 2017 v Sloveniji povečal za več kot 10 odstotkov. Največji del te rasti je bil požet iz evro območja. Povečala se je tudi rast izvoza storitvenega sektorja. Ta je porasel za več kot 9 odstotkov.

Read more

Krajši delovni čas in malica: tudi ta bo krajša

Maribor, 27.09.2018

Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (lahko pa tudi več). To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. To pomeni, da lahko svojo tedensko delovno obveznost zmanjša največ za polovico in ohrani večino pravic delavcev, ki delajo polni delovni čas.

Kako pa je s pravico do malice, ko starš malega otroka dela krajši delovni čas? Delavec, ki dela krajši delovni čas (bodisi po dogovoru z delodajalcem ali na podlagi posebnih predpisov) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, prebitim na delu, vendar le pod pogojem, da dela najmanj štiri ure na dan. Delavec, ki dela na primer tri ure na dan, tako nima pravice do odmora, delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom (štiri ure na dan), pa ima pravico do 15 minutnega odmora.

Read more

Vodenje kadrovske evidence

Maribor, 26.09.2018

Poleg tega, da so posamezne kadrovske evidence v podjetju obvezne, je njihovo vodenje tudi zelo smiselno. Obvezno je zaradi zakonskih določil ter vzpostavitve varnosti kadrovanja in poslovanja. Smiselno pa zato, ker poenostavi operativne kadrovske postopke.

Na področju dela in socialne varnosti morajo delodajalci v skladu z 12. členom Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV) voditi naslednje kadrovske evidence:

  • Evidenca o zaposlenih delavcih – ta je zelo obširna in med drugim zajema podatke o delavcu kot so ime, priimek, EMŠO, davčna številka, prebivališče, izobrazba, podatki o pogodbi o zaposlitvi. Če gre za tujca, mora vsebovati tudi vse podatke o delovnem dovoljenju.

  • Evidenca o stroških dela – vsebuje vse podatke o plačah, nadomestilih, regresu, povračilih stroškov, prispevkih za socialno varnost delavca. Dopolnjevati jo je potrebno mesečno.

  • Evidenca o izrabi delovnega časa – vsebuje podatke o opravljenem številu delovnih ur, nadurno delo, neopravljene ure. Namen vodenja je pridobitev podatkov za obračun plač, prav tako pa jo je potrebno voditi in dopolnjevati mesečno.

  • Evidenca o oblikah razreševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.

Read more

 Personalna mapa delavca – E. Evidenca o delovnem dovoljenju – tujci

Maribor, 26.09.2018

E. Evidenca o delovnem dovoljenju – tujci

Do obveznosti vzpostavitve »podmape« E pride le ob zaposlitvi tujca.

Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« E:

  1. Vloga za izdajo osebnega delovnega dovoljenja;

  2. Vloga za izdajo dovoljenja za zaposlitev;

  3. Vloga za izdajo dovoljenja za delo;

  4. Prijava in odjava dela tujca.

Vir: Kadrovska Asistenca

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Personalna mapa delavca – D. Ostali dokumenti povezani z delovnim razmerjem

Maribor, 26.09.2018

D. Ostali dokumenti povezani z delovnim razmerjem

V tej »podmapi« se hranijo vsi ostali dokumenti, ki nastanejo tekom trajanja delovnega razmerja in izkazujejo izpolnjevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja.

Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« D:

  1. Obvestilo o odmeri letnega dopusta;

  2. Vloga za koriščenje letnega dopusta;

  3. Odreditev nadurnega dela;

  4. Napotnice za obdobni zdravstveni pregled;

  5. Sklep o disciplinski odgovornosti delavca.

Vir: Kadrovska Asistenca

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Personalna mapa delavca – C. Razvoj sodelavca

Maribor, 26.09.2018

C. Razvoj sodelavca

Priporočljivo je, da delodajalec pred zaposlitvijo novih delavcev zaradi ugotovitve določenih osebnostnih lastnosti posameznika, ki so pomembne za opravljanje del in nalog delovnega mesta uporablja psihometrična testiranja, v ta namen se lahko znotraj te »podmape« organizira tudi »Karierna mapa«, kamor se shranijo rezultati psihometričnih testiranj. Ti testi pa se lahko hranijo le dokler so za delodajalca uporabni, torej se morajo najkasneje ob prenehanju delovnega razmerja uničiti.

V kolikor ima delodajalec za delavca izdelan tudi karierni načrt ali z delavci opravlja letne razgovore, se v to »podmapo« lahko shranijo tudi ti dokumenti.

Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« C:

  1. Potrdilo o izobrazbi;

  2. Potrdilo o udeležbi na seminarju;

  3. Potrdilo o udeležbi usposabljanja.

Vir: Kadrovska Asistenca

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Personalna mapa delavca – B. Dokumenti povezani s pogodbo o zaposlitvi ter obvezne izjave

Maribor, 26.09.2018

B. Dokumenti povezani s pogodbo o zaposlitvi ter obvezne izjave

Ob podpisu pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec že imeti zbrane vse obvezne podatke, ki jih predpisuje Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter vzpostaviti evidenčni list delavca, ki je tudi prvi izmed odloženih dokumentov v personalni mapi delavca.

Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« B:

  1. Prejem predloga pogodbe o zaposlitvi;

  2. Obojestransko podpisana pogodba o zaposlitvi;

  3. Prejem obojestransko podpisane pogodbe o zaposlitvi in morebitnih aneksov vezanih na pogodbo o zaposlitvi;

  4. Izjava o seznanjenosti s splošnimi akti delodajalca;

  5. Izjava o varovanju osebnih podatkov;

  6. Potrdilo o prevzemu delovne opreme;

  7. Sklep o imenovanju Komisije za ocenjevanje poskusnega dela ter poročilo o poteku in oceni poskusnega dela (v kolikor je poskusno delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi);

  8. Dokazilo o praktični uvedbi delavca na delo.

Vir: Kadrovska Asistenca

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

 Personalna mapa delavca – A. Dokumenti pred zaposlitvijo

Maribor, 26.09.2018

A. Dokumenti pred zaposlitvijo

Delodajalec je zavezan dokumentirati celoten postopek zaposlitve delavca, ki se začne z objavo prostega delovnega mesta in konča z podpisom izjave delavca o prejemu predloga pogodbe o zaposlitvi.

Dokumenti, ki se hranijo v »podmapi« A:

  1. Objava prostega delovnega mesta;

  2. Vloga za zaposlitev;

  3. Dokazila o izpolnjenih pogojih za zasedbo delovnega mesta;

  4. Kadrovski vprašalnik;

  5. Napotnica na predhodni zdravstveni pregled;

  6. Obrazec M1 (prijava v socialna zavarovanja);

  7. Izjava delavca o prejemu fotokopije obrazca M1;

  8. Napotitev na usposabljanje iz varnosti pri delu ter varstva pred požarom.

Vir: Kadrovska Asistenca

Email: simona.klancnik@interfin.si

Telefon: (02) 234 23 21

Read more

Vzpostavitev in vodenje personalnih map delavcev

Maribor, 25.09.2018

Ne glede na velikost podjetja se danes vsi, ki imajo stik s kadrovanjem, dnevno srečujejo s številnimi izzivi, ki jih kadrovnikom na eni strani nalaga zakonodaja, na drugi strani pa prisotna želja delodajalca, da bi bilo kadrovanje varno, učinkovito ter čim bolj poenostavljeno.

Prvi pogoj, da lahko izboljšamo kadrovske procese in bolj učinkovito vodimo kadrovsko administracijo, so vzorno urejene personalne mape ter v naprej organiziran in vzpostavljen sistem s pripravljenimi vprašalniki, vzorci in predlogi, ki se ob vsakem postopku zaposlovanja ali nastanku spremembe kandidatu ali delavcu predložijo v izpolnitev ali podpis.

Ker je postopek zaposlovanja novega kandidata ter vzpostavitev personalne mape delavca zahteven proces, ki od kadrovnika terja dosti natančnosti in angažiranosti vam predstavljamo preizkušen sistem, ki po posameznih fazah zaposlovanja ter vzpostavljanja personalne mape delavca, v največji meri vodi in usmerja kadrovnika. V ta namen vam v nadaljevanju predstavljamo obvezne ter priporočljive sestavine personalne mape, ki bodo kadrovnikom in drugim osebam, ki v podjetju opravljajo kadrovsko funkcijo, olajšale delo.

Vsebina vzorne personalne mape: V personalni mapi delavca so shranjeni vsi podatki, ki so pomembni za izpolnjevanje pravic in obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja.

Delodajalec naj dokumente razvrsti v več vložnih »podmap«:

A. Dokumenti pred zaposlitvijo,

B. Dokumenti povezani s pogodbo o zaposlitvi ter obvezne izjave,

C. Razvoj sodelavca,

D. Ostali dokumenti povezani z delovnim razmerjem,

E. Evidenca o delovnem dovoljenju – tujci.

Read more

Nadure – jih je delavec dolžan opraviti?

Maribor, 25.09.2018

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) navaja, da je delavec dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo preko polnega delovnega časa – torej nadure – v naslednjih primerih:

  • če je obseg dela izjemoma povečan,

  • če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,

  • če je nujno, da se odvrne okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,

  • če je potrebno, da se zagotovi varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,

  • v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Mora delavec opravljati nadure?

Read more

 Prenova eDavkov se nadaljuje

Maribor, 25.09.2018

Prenova eDavkov še ni zaključena. Konec leta bo fizičnim osebam na voljo mobilna aplikacija eDavki. Med novimi funkcionalnostmi bo mobilna aplikacija ponujala tudi personaliziran koledarček, preko katerega bodo zavezanci prejemali obvestila o svojih konkretnih obveznostih in pravicah.

V naslednjem letu se bo začela tehnična prenova eDavkov. Pri tem bodo postopoma uvajali številne poenostavitve, ki bodo zavezancem olajšale uporabo sistema. Med novostmi tako med drugim načrtujejo storitev za spletno prijavo in e-podpis SI-PASS, na podlagi katerega bodo lahko sistem eDavki nemoteno uporabljali vsi davčni zavezanci, ne glede na to kakšen računalnik ali operacijski sistem uporabljajo.

Prenova eDavkov bo podjetjem in podjetnikom v prihodnje omogočila tudi oddajanje davčnih obračunov. Samo še letos so jih morali za zaslužke v lanskem letu oddati prek programov Silvester Pelias (za pravne osebe) oziroma Silvester Fineus za s.p.-je.

eDavki za fizične osebe bolj enostavni

Read more

 Finančna uprava RS (FURS) vse zavezance poziva, naj začnejo uporabljati prenovljen portal eDavki.

Maribor, 25.09.2018

Finančna uprava RS (FURS) vse zavezance poziva, naj začnejo uporabljati prenovljen portal eDavki.

Stari portal bo namreč deloval le še do 30. septembra 2018, so sporočili iz Finančne uprave RS (FURS).

Na FURS-u beležijo, da trenutno eDavke uporablja več kot 50.000 fizičnih oseb. Letos je denimo vlogo za uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane (za izračun olajšave uporabite naš spletni kalkulator) preko sistema eDavki oddalo 40.196 zavezancev – 82,5 % več kot leto prej. Pričakujejo, da se bo trend povečanja uporabe sistema eDavkov še stopnjeval. Sicer pa trenutno sistem eDavki uporablja več kot 50.000 fizičnih oseb in vsi podjetniki in podjetja, ki morajo s FURS-om tako ali tako poslovati elektronsko na podlagi zakona.

Po starem le še nekaj dni

FURS je zavezancem omogočil »mehak« prehod na prenovljen portal portal eDavki. Dobra dva meseca sta bila namreč za delo na voljo tako nov kot star portal. Kot so takrat napovedali, bo ta možnost ukinjena s 30. septembrom 2018. Od 1. oktobra dalje bo torej deloval samo še nov portal eDavki.

Read more

 Česa vam z davčno izvršbo ne morejo vzeti?

Maribor, 25.09.2018

Nekateri denarni prejemki in predmeti so iz davčne izvršbe izvzeti:

  • preživnina
  • odškodnina zaradi telesne poškodbe
  • denarna socialna pomoč
  • varstveni dodatek
  • otroški dodatek
  • starševski dodatek
  • štipendija
  • denarna sredstva, prejeta iz naslova aktivne politike zaposlovanja,
  • predmeti, ki so dolžniku in članom njegovega gospodinjstva nujno potrebni za gospodinjstvo in osebno rabo (obleka, obutev, perilo, posteljnina, posoda, pohištvo itd.
  • hrana in kurjava za šest mesecev
  • živina in stroji, nujni za opravljanje kmetijske dejavnosti
  • predmeti, ki imajo za dolžnika posebno osebno vrednost (poročni prstan, redi, medalje, fotografije itd.)
  • nujni medicinsko-tehnični pripomočki itd.

FURS je pravkar izdal prenovljeno spletno publikacijo Davčna izvršba. V njej pojasnjujejo,

Read more

 Davčna izvršba

Maribor, 25.09.2018

Davčna izvršba 

je ukrep Finančne uprave RS, ki se ga bojijo tako tisti podjetniki, ki neredno poravnavajo svoje davčne obveznosti, kot tudi tisti, ki imajo pri poslovanju težave.

Veste, v katere vaše prejemke in premoženje lahko poseže davčna izvršba in kateri so iz izvršbe izvzeti.

Davčni organ lahko uvede različne načine davčne izvršbe:

  • na denarna sredstva dolžnika pri bankah oziroma hranilnicah
  • na denarne terjatve dolžnika
  • na premično premoženje dolžnika ali vrednostne papirje
  • na nepremično premoženje
  • delež družbenika v družbi ali iz premoženjskih pravic.
Read more

 Pri presoji izpolnjevanja pogojev za obstanek v sistemu normirancev se bodo upoštevali ne le prihodki normiranca, temveč tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb,

Maribor, 24.09.2018

Pri presoji izpolnjevanja pogojev za obstanek v sistemu normirancev se bodo upoštevali ne le prihodki normiranca, temveč tudi prihodki iz dejavnosti povezanih oseb,

razen če bo zavezanec lahko dokazal, da glavni ali eden od glavnih razlogov za vzpostavljeno shemo poslovanja ni izpolnjevanje pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Prihodki povezanih oseb se ne bodo upoštevali le takrat, ko bo normiranec sposoben dokazati, da ima (tudi brez povezanih oseb) vzpostavljeno lastno poslovanje.

Prihodki zavezanca in njegovih povezanih oseb se ne bodo že vnaprej avtomatično seštevali. Podjetnik bo moral sam ustrezno presoditi, ali bi moral upoštevati prihodke povezanih oseb in ali bo izpolnjeval pogoje za upoštevanje normiranih odhodkov. Odgovornost za presojo izpolnjevanja pogojev je tako na samem davčnem zavezancu normirancu.

Read more

 Roki, ki jih normiranci morajo upoštevati in akontacija davka

Maribor, 24.09.2018

Normiranci so na podlagi 51. člena Zakona o davčnem postopku obvezni predložiti davčni obračun, ne glede na višino davčne obveznosti oziroma davčne terjatve. Rok za oddajo davčnega obračuna je 31. marec.

Akontacija davka

Normirancem davka ni potrebno plačati v enkratnem znesku. Davek se plačuje sproti, z akontacijo. Akontacijo normiranci plačujejo v mesečnih (če znesek akontacije presega 400 evrov) ali trimesečnih obrokih (če znesek akontacije ne presega 400 evrov). Obroki akontacije morajo biti poravnani do 10. v mesecu za prejšnji mesec.

Read more

 Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV

Maribor, 24.09.2018

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI – Davčni zavezanci in identifikacija za namene DDV

  1. Vprašanje: Kriteriji za presojo neodvisnega (samostojnega) opravljanja dejavnosti po ZDDV-1

Odgovor: Kriteriji za presojo, ali gre v posebnih razmerjih z vidika DDV za neodvisno (samostojno) ali za odvisno (nesamostojno) opravljanje dejavnosti, so nadzor in navodila v zvezi z opravljanjem storitev oziroma dela, osebno opravljanje dela ali storitev, zagotavljanje sredstev in pogojev za opravljanje storitev, prevzemanje finančnih in drugih tveganj ter odgovornosti v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, način opravljanja dela in storitev in način plačila, pravica do odstopa od pogodbe in prevzemanje odgovornosti v zvezi s tem, neposredna udeležba na dobičku ali izgubi, izhajajoči iz opravljanja storitve.

Oseba, ki opravlja neodvisno dejavnost, je neposredno udeležena na dobičku ali izgubi iz opravljene storitve.

  1. Vprašanje: Javna uprava in obračun DDV od prejetih storitev prevajanja, ki jih opravi davčni zavezanec iz druge države

Read more

 Knjigovodske listine, ki jih morajo voditi normiranci

Maribor, 24.09.2018

Pravilnik o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost v 3. členu določa, da lahko normiranci vodijo le evidenco knjigovodskih listin (oziroma evidenco izdanih računov) in evidenco osnovnih sredstev (register osnovnih sredstev) in morebitne druge evidence, v kolikor to zahtevajo posebni predpisi s področja, na katerem poslujejo.

73. člen Zakona o gospodarskih družbah določa, da normirancem ni potrebno predložiti letnih poročil za javno objavo preko AJPES-a, prav tako jim ni potrebno pošiljati podatkov iz letnih poročil o njihovem premoženjskem in finančnem poslovanju ter poslovnem izidu za potrebe državne statistike in davčne namene.

Davčno leto je pri fizičnih osebah enako koledarskemu letu, tako se evidenca knjigovodskih listin zaključuje s stanjem na dan 31. decembra. Zaključena evidenca izdanih knjigovodskih listin je podlaga za ugotavljanje višine davčno priznanih prihodkov ter posledično normiranih odhodkov in davčne osnove.

Read more

 Zaradi sprememb zakonodaje bodo normiranci v 2018 poslovali drugače

Maribor, 24.09.2018

Na normirance bodo vplivale tako spremembe Zakona o dohodnini (Zdoh-2S) pa tudi spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2O).

V zakonodajo je vnesen nov pogoj, ki ga bodo morali upoštevati normiranci v 2018. Po novem bodo morali iz sistema obdavčitve na podlagi normiranih odhodkov izstopiti, ko bodo v dveh zaporednih davčnih obdobjih dosegli 300.000 evrov prihodkov.

Ta določba se uporablja od 1. 1. 2018, torej že za presojo, ali bo podjetnik lahko ostal normiranec tudi v davčnem letu 2018. V povprečje dveh zaporednih let se bo zato upoštevalo tudi že obdobje 2016 in 2017.

Read more

 Kako postati normiranec

Maribor, 24.09.2018

Zavezanec, ki želi postati normiranec, mora to priglasiti FURS-u najkasneje v 8 dneh po registraciji dejavnosti (odprtju podjetja) oziroma, če že ima odprto podjetje, do konca meseca marca oziroma do poteka roka za predložitev obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, pod pogojem, da izpolnjuje prihodkovni pogoj (manj kot 100.000 evrov prihodkov v prejšnjem davčnem letu, ugotovljenih po računovodskih pravilih – velja za polni s.p. – oziroma manj kot 50.000 evrov prihodkov v prejšnjem davčnem letu, ugotovljenih po računovodskih pravilih v primeru popoldanskega s.p.).

Normirani odhodki znašajo 80 % prihodkov, ki so ugotovljeni na podlagi davčne zakonodaje in ki vključujejo tudi prispevke za socialno varnost.

Davčna osnova je enaka 20% prihodkov.

Davčna stopnja je 20 % 135a. člen Zakona o dohodnini).

Davek torej znaša 4 % vseh prihodkov (20% x 20%).

Read more

 Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

Maribor, 24.09.2018

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI – Dohodki iz drugega pogodbenega razmerja

  1. Vprašanje 3: Priznavanje posebne osebne olajšave (študentske olajšave) pri izračunu akontacije dohodnine

Odgovor: Posebna osebna olajšava se, pod pogoji iz tretjega odstavka 113. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2, prizna rezidentu, ki se izobražuje, in ima status dijaka ali študenta tudi, če se izobražuje kot udeleženec izobraževanja odraslih.

  1. Vprašanje 4: Izplačilo članom agrarne skupnosti za opravljene ure dela

Read more

 Osebno dopolnilno delo in vrednotnice

Maribor, 24.09.2018

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI – Osebno dopolnilno delo in vrednotnice

  1. Vprašanje: Kako so obdavčeni prihodki izvajalca osebnega dopolnilnega dela (ODD)?

Odgovor: Dohodek iz osebnega dopolnilnega dela (ODD) je obdavčen kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. V davčno osnovo od tega dohodka se všteva vsak posamezni dohodek, zmanjšan za normirane stroške v višini 10 % dohodka in za obvezne prispevke za socialno varnost, ki jih izvajalec ODD plača sam (izvajalec ODD iz točke B seznama del, ki mora sam zase pridobiti vrednotnico).

Poleg 10 % normiranih stroškov izvajalec ODD lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev v zvezi z opravljanjem dela ali storitev: priznajo se na podlagi dokazil (računov) o tem, da so nastali v povezavi z doseženim dohodkom iz osebnega dopolnilnega dela, največ do višine, ki jo na podlagi 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 določi vlada. Dejanske stroške prevoza in nočitve izvajalec ODD uveljavlja v napovedi za odmero akontacije dohodnine.

     2. Vprašanje: Katere obrazce mora izvajalec ODD predlagati finančni upravi?

Read more

 Dohodek iz delovnega razmerja

Maribor, 21.09.2018

POGOSTA VPRAŠANJA IN ODGOVORI – Dohodek iz delovnega razmerja

  1. Vprašanje: V katerih primerih se pri ugotavljanju letne davčne osnove pri dohodkih iz delovnega razmerja uporablja povprečenje?

Odgovor: Povprečenje v zvezi z dohodki iz delovnega razmerja, kot poseben način ugotavljanja letne davčne obveznosti zavezanca, določa 120. člen Zakona o dohodnini – ZDoh-2. V skladu s prvim odstavkom navedenega člena se zavezancu, ki je prejel dohodek iz delovnega razmerja na podlagi sodne odločbe za preteklo leto ali več preteklih let, dohodnina odmeri od neto letne davčne osnove – ki vključuje tudi dohodek iz preteklih let – po posebej izračunani povprečni individualni stopnji zavezanca.

  1. Vprašanje: Obdavčitev izplačila avansa za plačo

Read more

 Učne delavnice: spodbude za zaposlovanje

Učne delavnice: spodbude za zaposlovanje

Subvencija 4.000 EUR za najmanj 6-mesečno ali 8.000 EUR za najmanj 12-mesečno zaposlitev brezposelnih, ki so zaključili praktično usposabljanje v programu Učne delavnice. Javno povabilo je odprto od 15.06.2018 do porabe sredstev, najkasneje do 27.12.2019.

Ciljna skupina brezposelnih:

S pomočjo subvencije lahko zaposlite osebe, prijavljene v evidenci brezposelnih, ki so zaključile praktično usposabljanje v programu Učne delavnice in vam jih predlagamo za vključitev.

Kdo se lahko prijavi na javno povabilo?

Ponudbo na javno povabilo lahko predložite delodajalci, ki ste pravne ali fizične osebe, vsaj 12 mesecev vpisane v Poslovni register Slovenije, imate vsaj enega zaposlenega ali ste samozaposleni ter izpolnjujete še vse druge pogoje iz 6. poglavja javnega povabila.

Predložite lahko eno ali več ponudb.

VIR: Zavod RS Za zaposlovanje

Pomagali vam bomo pripraviti Ponudbo in vas vodili čez vse postopke od začetka do zaposlitve vam primerne osebe.

Pokličite nas na tel. 02 234 23 21 ali nam pišite na mail: simona@interfin.si

Read more

 Informacija o novostih REK obrazcev v letu 2018

Maribor, 15.01.2018

V Uradnem listu RS, št. 79/2017, z dne 28. 12. 2017, je objavljen Pravilnik o spremembah in
dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve
davčnemu organu (Pravilnik REK), ki začne veljati 1. januarja 2018.

V nadaljevanju podajamo informacije o bistvenih novostih, ki jih prinaša navedeni Pravilnik REK.

Read more

Očetovski dopust

Očetovski dopust je dopust, namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka skupaj z mamo sodeloval pri negi in varstvu otroka. Oče ima pravico do očetovskega dopusta v trajanju 90 koledarskih dni (ne glede na to, koliko otrok se rodi hkrati), pri čemer mora prvih 15 dni dopusta koristiti do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti (sicer ta del očetovskega dopusta zapade), drugih 75 dni pa lahko izrabi najdlje do tretjega leta starosti otroka. Oče nima pravice do izrabe prvih 15 dni očetovskega dopusta, če koristi porodniški dopust.

Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva. Pravica je začela veljati postopno, in sicer od 1. 1. 2003 – 15 dni, od 1. 1. 2004 – 45 dni in od 1. 1. 2005 – 90 dni.

Read more

 Potrjevanje računov iz vezane knjige računov le 1x mesečno

Maribor, 10.01.2018

Več časa za potrjevanje računov

Vsak račun, ki se izda iz vezane knjige računov, je treba nakladno davčno potrditi, kar ni nič novega. Za davčno potrjevanje računov pa boste po novem imeli več časa. Trenutno velja, da je treba izdani račun potrditi v roku desetih delovnih dni od njegove izdaje. Po uveljavitvi nove zakonodaje, pa boste morali za potrjevanje računov poskrbeti najkasneje do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu izdaje računa.

Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za finance, se bo s podaljšanjem roka za sporočanje podatkov davčnemu organu zavezancem omogočila bolj učinkovita organizacija dela in poslovanja. Potrjevanje računov Finančni upravi RS (FURS) bo namreč treba opraviti le enkrat mesečno in ne več vsakih deset dni.

Obenem pa zakonodaja predlaga, da se imetnikom tako izdanih računov podaljša čas za njihovo spletno preverjanje. In sicer s 30 na 60 dni od dneva izdaje računa.

Read more

 Spomni me januar 2018 :)

Maribor, 04.01.2018

Datumi in obrazci, ki jih v januarju 2018 ne smete zamuditi.

Do 10. 1.

  • Plačilo akontacij davka iz dejavnosti za december 2017 in trimesečno obdobje oktober-december 2017
  • Plačilo akontacij davka od dohodka pravnih oseb za december 2017 in trimesečno obdobje oktober-december 2017
  • Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja), kadar ta dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka za december 2017; obrazec se oddaja tudi za ODD – (vse o osebnem dopolnilnem delu))
  • Poročilo o doseženem prihodku iz naslova osebnega dopolnilnega dela od julija 2017 do decembra 2017

Do 15. 1.

  • Intrastat – Statistika blagovne menjave med državami članicami EU za december 2017 (program za pomoč pri oddaji
  • pošiljanje podatkov v ETN iz pogodb za kupoprodajne posle z nepremičninami, za katere je bil obračunan DDV, iz pogodb ter aneksov k pogodbam za finančni najem nepremičnin za katere je bil obračunan DDV, ki so sklenjene v mesecu decembru 2017
  • pošiljanje podatkov v ETN iz pogodb o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb, sklenjene v mesecu decembru 2017; do 15. 1. fizične osebe, če podatke sporočajo v PISNI OBLIKI
  • Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike (OPSVZ), ki opravljajo dejavnost za december 2017, plačilo do 22. 1. 2018
  • Obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnik podjetij (OPSVL), ki nimajo plače za december 2017, plačilo do 22. 1. 2018
  • Obračun in plačilo požarne takse za december 2017
  • Dostava podatkov o prejemnikih in izplačanih drugih dohodkih, ki se vštevajo v davčno osnovo, od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ter drugih dohodkih, ki so oproščeni plačila dohodnine

Do 18. 1.

  • na dan izplačila dohodkov – obrazec REK-1 in iREK za dohodke iz delovnega razmerja in dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo za december 2017; rok za plačilo prispevkov in davčnega odtegljaja je zamaknjen za 5 dni (vse o obračunavanju plač)
  • Obračun in plačilo dodatne koncesijske dajatve za december 2017

Do 19. 1.

  • obrazec DVP – Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov za december 2017
  • obrazec SN11- T – Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije za december 2017
  • obrazec SN22 -T – Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji – transakcije za december 2017
  • obrazec BST – Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti za december 2017
  • obrazec KRD – Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti za december 2017
  • Obrazec EMBALAŽA – OBR – obračun okoljske dajatve zaradi nastajanje odpadne embalaže za obdobje oktober do december 2017
  • Obrazec EE OPREME – obračun okoljske dajatve zaradi odpadne EE opreme obdobje julij do december 2017

Do 22. 1.

  • Rekapitulacijsko poročilo (RP-O) za december 2017
  • Obrazec DDV-O za december 2017 za tiste zavezance, ki so dolžni predložiti rekapitulacijsko poročilo (RP-O) december 2017 (op. plačilo DDV je 31.1.)
  • skrajni rok za plačilo pavšalnih prispevkov in prispevkov za socialno varnost po OPSVZ/OPSVL

Do 25. 1.

  • skrajni rok za plačilo prispevkov in akontacije dohodnine, izračunane v REK-1
  • Obvezni večstranski pobot za zamude pri plačilu, nastale do 31. decembra; prvi dan sprejemanja prijav 18. 1. 2018.

Do 31. 1.

  • obrazec DDV – O – Obračun DDV za december 2017 in za obdobje oktober do december 2017
  • obrazec PD – O – Poročilo o dobavah (76 a člen) za december 2017
  • Obračun davka na finančne storitve za december 2017
  • obrazec REK-1 in iREK za dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če so bili dohodki v decembru 2017 izplačani samostojno
  • Obrazec DDV-OPN – Obračun pavšalnega nadomestila za leto 2017
  • Obrazec DDV-PD – Poročilo o letnem prometu, doseženem v posamezni državi članici, od prodaj na daljavo za leto 2017
  • obrazec SKV – poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti za december 2017
  • obrazec 1- ZAP/M – Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah za december 2017
  • obrazec 1A – Izplačilo akontacij plač za mesec december 2017 – Podatki o izplačanih plačah zaposlenih, za katere veljajo določila KP in o najvišji plači
  • Plačilo okoljske dajatve zaradi nastajanja odpadne embalaže za obdobje oktober do december 2017
  • Plačilo okoljske dajatve zaradi odpadne EE opreme za obdobje julij do december 2017
  • Dostava podatkov zavezancem za dohodnino in DURS za leto 2017

OPOMBE:

  1. Novost od 1. 1. 2017 ZDavP-2:
    • 1.) 5-dnevni zamik pri plačilu davčnega odtegljaja in obveznih prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo v obračunu davčnega odtegljaja (REK obrazci, ODO-1) in za prispevke za socialno varnost (OPSVL/OPSVZ); rok za oddajo obrazcev ostaja enak
    • 2.) Davčni organ OPSVZ/OPSVL sestavi in predizpolnjen obračun odloži v sistem eDavki najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v predizpolnjenem obračunu prispevkov za socialno varnost niso pravilni in/ali popolni ali če do tega datuma na eDavkih predizpolnjenega obračuna prispevkov za socialno varnost ni, mora zavezanec sam predložiti obračun prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Za zavezance, za katere bodo predizpolnjeni podatki v obračunu prispevkov za socialno varnost pravilni in popolni, se šteje, da je obračun oddan.
  2. Na AJPES smo preverili, kako ravnati v primeru, če je predvideni datum oddaje sobota. V primeru predložitve podatkov v e-obliki se posamezna aplikacija zaklene na koledarski dan ob 24.00. Če je denimo zadnji dan za predložitev sobota, se aplikacija zaklene v soboto ob 24.00. Če rok zamudite, lahko nekaj dni po datumu obrazce oddate ročno. V tem primeru je najbolje, da se obrnete na pristojni AJPES.
  3. 45. člen ZDavP ali 101. člen ZUP: Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika.

Vir: Racunovodja.com

Read more

 Vpis v Register dejanskih lastnikov 2018

Maribor, 04.01.2018

https://www.ajpes.si/Registri/Drugi_registri/Register_dejanskih_lastnikov/Splosno

 
Vprašanja in odgovori:

Da, društvo mora vpisati dejanskega lastnika v Register dejanskih lastnikov. ZPPDFT-1 v 36. členu društvo opredeljuje kot poslovni subjekt, ki nima poslovnih deležev. Kot dejanski lastnik se šteje vsaka fizična oseba, ki zastopa takšen subjekt.

Ne, samostojni podjetniki ne vpisujejo podatkov o dejanskem lastniku v Register dejanskih lastnikov.

Pri vnosu podatkov o dejanskem lastniku v Register dejanskih lastnikov bo treba vnašati osebne podatke, zato dosedanja (generalna) pooblastila ne veljajo za vpis dejanskega lastnika v Register dejanskih lastnikov.

Obveznosti ugotavljanja in vpisa podatkov o svojem dejanskem lastniku so poleg samostojnih podjetnikov posameznikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov izvzete tudi enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, pri čemer se skladno z določbo 39. člena ta pojem razlaga na način, da sem štejejo tiste enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo, pri katerih je fizična oseba edini družbenik in hkrati njen edini zastopnik. Ob upoštevanju navedenega je enoosebna družba, katere edini družbenik je pravna oseba, dolžna ugotoviti svojega dejanskega lastnika (ki je lahko le fizična oseba) in ga vpisati v register.

7. Kako lahko vpišem dejanske lastnike, ki imajo delež manjši od 25 %?

 V Register dejanskih lastnikov se vpišejo imetniki delnic, deležev in glasovalnih pravic, ki imajo delež višji od 25%. Oseba z nižjim deležem se lahko vpiše zgolj, če pravno osebo nadzoruje na drugačen način (npr. ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev pravne osebe, idr.).

9. Zakaj je potrebno podatke o lastnikih, ki so že vpisani v Poslovni register Slovenije vpisati še v Register dejanskih lastnikov?

 V Poslovni register Slovenije so vpisani pravni lastniki pravne osebe, ki pa niso vedno tudi dejanski lastniki. Dejanski lastnik je namreč lahko tudi oseba, ki nima deleža v družbi oziroma je le-ta manjši od 25% vendar družbo nadzira ali kako drugače obvladuje ali oseba v imenu katere se izvaja transakcija.

10. Kot dejanskega lastnika ne morem vpisati družbe, ki tudi ima delež v podjetju?

 Dejanski lastnik je fizična oseba, ki je končni lastnik pravne osebe ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.
 Register dejanskih lastnikov (RDL) je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma.

Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik poslovnega subjekta ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.

Dejanske lastnike morajo v RDL vpisati pravne osebe, ki so vpisane v Poslovni register Slovenije, razen spodaj navedenih izjem, ter tuji skladi, tuje ustanove ali podobni subjekti tujega prava, ki sprejemajo in upravljajo ali razdeljujejo premoženjska sredstva za določen namen in iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.

Podatkov o dejanskih lastnikih v RDL ne vpišejo:

  • enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo (pri katerih je edini družbenik hkrati edini zastopnik družbe),
  • neposredni in posredni proračunski uporabniki ter,
  • gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo EU ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.

Podatki o dejanskih lastnikih so javni z namenom zagotavljanja višje pravne varnosti pri sklepanju poslovnih razmerij, varnosti pravnega prometa, integritete poslovnega okolja ter preglednosti poslovnih razmerij posameznikov s poslovnimi subjekti, ki delujejo v poslovnem okolju in pravnem prometu.

Vpis dejanskih lastnikov v Register

 Vpis dejanskega lastnika, spremembo podatkov ali izbris dejanskega lastnika v/iz eRDL opravi zastopnik pravne osebe ali od njega pooblaščena oseba, prek aplikacije za vpis podatkov o dejanskih lastnikih.

Zastopnik mora imeti kvalificirano potrdilo za elektronski podpis, pooblaščena oseba pa tudi ustrezno pooblastilo, evidentirano v sistemu e–pooblastil AJPES.

Pravne osebe so dolžne v RDL vpisati podatke o svojem dejanskem lastniku in njihove spremembe v roku 8 dni od vpisa v Poslovni register Slovenije (PRS) oziroma davčni register, oziroma v roku 8 dni od nastanka spremembe podatkov.

Prvi vpis podatkov pravne osebe opravijo najpozneje do 19. 1. 2018.

Pridobitev pooblastila: 

https://www.ajpes.si/pooblastila

Dodajanje dokumentov za pooblaščanje

1 Želim pripraviti novo pooblastilo
PRIPRAVI NOVO POOBLASTILO ZA POSLOVNI SUBJEKT, KI GA ZASTOPAMPRIPOROČENO ZA ZASTOPNIKE POOBLAŠČENCA
To možnost izberete, če ste npr. zastopnik računovodskega servisa (bodoči pooblaščenec) in želite pripraviti pooblastilo, ki ga bo podpisal zastopnik vaše stranke (pooblastitelj). S tem pooblastilom boste lahko v imenu stranke poročali na AJPES. Tako pooblastilo bo veljavno tudi v primeru menjave zastopnika v poslovnem subjektu pooblaščenca.
Vir:Ajpes
Read more

Register nastanitvenih obratov (oddaja preko AIRBNB, BOOKING,…)

Maribor, 13.12.2017

AJPES je v skladu s 15.b členom Zakona o gostinstvu in 2. členom Pravilnika o registru nastanitvenih obratov s 1.12.2017 vzpostavil in upravlja Register nastanitvenih obratov (v nadaljevanju: register), v katerega izvajalci nastanitvene dejavnosti (v nadaljevanju: zavezanci) vpisujejo nastanitvene obrate.

Nastanitveni obrati so:

  • gostinski obrati, ki gostom nudijo nastanitev (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi ter kampi),
  • prostori za goste pri sobodajalcih,
  • kmetije (nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji), ki gostom nudijo nastanitev in marine.

Pomembno

Zavezanci boste morali obstoječe nastanitvene obrate vpisati v RNO v treh mesecih po vzpostavitvi registra, torej najkasneje do 28. 2. 2018. V register boste nastanitvene obrate vpisali praviloma prek spletne aplikacije na portalu AJPES ali osebno na katerikoli izpostavi AJPES.

Pred začetkom poročanja v aplikacijo eTurizem mora gostitelj oziroma od njega pooblaščena oseba:

  • pridobiti uporabniško ime in geslo za prijavo na portal AJPES z brezplačno registracijo (v kolikor še ni uporabnik portala AJPES),
  • vpisati nastanitveni obrat (NO) v Register nastanitvenih obratov (RNO),
  • pridobiti kvalificirano digitalno potrdilo (KDP) za »Urejanje s pravicami« oz. dodajanje poročevalcev v aplikaciji eTurizem pred prvim poročanjem, nato se za samo oddajo podatkov KDP ne zahteva; s tem je omogočena oddaja podatkov tudi prek mobilnih naprav (telefonov, tabličnih računalnikov),
  • pridobiti pooblastilo za storitev »eTurizem – poročanje o nočitvah gostov v nastanitvenih obratih in statistiki« v kolikor bo upravljavec s pravicami pooblaščena oseba (generalno pooblastilo ne zadostuje) oz. se pooblastilo ne zahteva, v kolikor bo upravljavec gostitelj sam in ima KDP vpisan v Evidenco digitalnih potrdil.

Več o pridobitvi pooblastil preberite tukaj  pod  naslovom »Pravice za poročanje«.
Več o »Urejanju s pravicami« preberite v Navodilih za dnevno poročanje o gostih in prenočitvah v 3. točki.

Vir:Ajpes

Read more

Obdaritev poslovnih partnerjev in zaposlenih 2017

Maribor, 06.12.2017

Spet je leto na okoli in nekatera podjetja po ustaljeni praksi obdarujejo svoje poslovne partnerje ali pa tudi/samo svoje zaposlene ali njihove otroke.

Pa poglejmo kakšne so primeri in posledice obdarovanja:

1.) Če podjetje obdari poslovnega partnerja gre za poslovno darilo, ki je seveda strošek podjetja, na drugi strani pa prihodek fizični osebi, prejemniku, darila. Omejitev pri darilih je določena po Zdoh-2 in sicer do vrednosti 42 € (enkratno darilo) oz. 84 € (letno, več daril) ni potrebno plačevati akontacije dohodnine (25%) za prejemnika. V nasprotnem primeru mora prejemnik predložiti podjetju svojo osebno davčno številko – s tem prejemkom bo zvišana tudi sintetična/letna dohodnina fizične osebe.

2.) Če podjetje obdari svoje zaposlene je omejitev do 13 €, vendar le v primerih, ko ne gre za redna »darila«, v nasprotnem primeru se obravnavajo prejemki kot boniteta, torej je potrebno od teh vrednosti obračunati in plačati vse dajatve in prispevke, kot pri plači.

3.) Če podjetje obdari otroke svojih zaposlenih je določena omejitev do 42 €, ob pogoju, da so prejemniki, otroci, stari do 15 let, sicer je obdavčitev po dohodnini kot predstavljeno pod tč. 1.

Read more

Spomni me december 2017 :)

Maribor, 06.12.2017

Do 11. 12.

  • Plačilo akontacij davka iz dejavnosti za november 2017
  • Plačilo akontacij davka od dohodka pravnih oseb za november 2017

Do 15. 12.

  • Napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve (dohodek iz drugega pogodbenega razmerja), kadar ta dohodek izplača oseba, ki ni plačnik davka za november 2017; obrazec se oddaja tudi za ODD)
  • Intrastat – Statistika blagovne menjave med državami članicami EU za november 2017
  • Pošiljanje podatkov v ETN iz pogodb za kupoprodajne posle z nepremičninami, za katere je bil obračunan DDV, iz pogodb ter aneksov k pogodbam za finančni najem nepremičnin za katere je bil obračunan DDV, ki so sklenjene v mesecu novembru 2017
  • Pošiljanje podatkov v ETN iz pogodb o najemnih pravnih poslih s stavbami in deli stavb, sklenjene v mesecu novembru 2017
  • Obračun prispevkov za socialno varnost za zasebnike, ki opravljajo dejavnost (OPSVZ) za november 2017, če ni predizpolnjenega obračuna na eDavkih; plačilo do 20. 12. 2017
  • Obračun prispevkov za socialno varnost za lastnike zasebnik podjetij, ki nimajo plače (OPSVL) za november 2017, če ni predizpolnjenega obračuna na eDavkih; plačilo do 20. 12. 2017
  • Obračun in plačilo požarne takse za november 2017

Do 18. 12.

  • (Na dan izplačila dohodkov) – obrazec REK-1 in i – REK za dohodke iz delovnega razmerja in dohodke, ki se ne vštevajo v davčno osnovo za november 2017; rok za plačilo prispevkov in davčnega odtegljaja je zamaknjen za 5 dni

Do 20. 12.

  • Plačilo pavšalnih prispevkov in prispevkov za socialno varnost po OPSVZ/OPSVL
  • Obračun in plačilo dodatne koncesijske dajatve za november 2017
  • Obrazec DVP – Poročilo o kupljenih/prodanih tujih dolžniških vrednostnih papirjih mimo domačih posrednikov za november 2017
  • Obrazec SN11 – T – Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije za november 2017
  • Obrazec SN22 – T – Mesečno poročilo o kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji – transakcije za november 2017
  • Obrazec BST – Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave, ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti za november 2017
  • Obrazec KRD – Poročilo o prejetih in danih kreditih ter depozitih z nerezidenti za november 2017
  • Rekapitulacijsko poročilo (RP-O) za november 2017
  • Obrazec DDV-O za november 2017 za tiste zavezance, ki so dolžni predložiti rekapitulacijsko poročilo (RP-O) za november 2017 (op. plačilo DDV je 29. 12.)

Do 21. 12.

  • Obvezni večstranski pobot za zamude pri plačilu, nastale do 30. novembra (začetek vnosa 14. 12.)

Do 29.12.

  • Obrazec DDV – O – Obračun DDV za november 2017
  • Obrazec PD – O – Poročilo o dobavah (76 a člen) za november 2017
  • Obračun davka na finančne storitve za november 2017
  • Obrazec SKV – poročilo o kratkoročnih terjatvah in obveznostih iz poslovanja z nerezidenti za november 2017

Do 31. 12.

  • Obrazec REK-1 in i – REK za dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, če so bili dohodki v novembru 2017 izplačani samostojno (po ZdavP- 2 prestavljeno; 3. 1. 2017)
  • Obrazec 1 – ZAP/M – Mesečno poročilo o izplačanih plačah pri pravnih osebah za november 2017
  • Obrazec 1A – Izplačilo akontacij plač za mesec november 2017– Podatki o izplačanih plačah zaposlenih, za katere veljajo določila KP in o najvišji plači
  • VIRVDC.DAT – plačniki davka – predložitev podatkov o medletnem uveljavljanju olajšave za vzdrževane družinske člane za leto 2017 (aplikacija in obvestilo na edavkih; možnost prestavitve roka oddaje)

Opombe:

1.) Novost od 1. 1. 2017 ZDavP-2:

  • 5-dnevni zamik pri plačilu davčnega odtegljaja in obveznih prispevkov za socialno varnost, ki se plačujejo v obračunu davčnega odtegljaja (REK obrazci, ODO-1) in za prispevke za socialno varnost (OPSVL/OPSVZ); rok za oddajo obrazcev ostaja enak.
  • Davčni organ OPSVZ/OPSVL sestavi in predizpolnjen obračun odloži v sistem eDavki najpozneje do 10. v mesecu za pretekli mesec. Če podatki v predizpolnjenem obračunu prispevkov za socialno varnost niso pravilni in/ali popolni ali če do tega datuma na eDavkih predizpolnjenega obračuna prispevkov za socialno varnost ni, mora zavezanec sam predložiti obračun prispevkov za socialno varnost najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. Za zavezance, za katere bodo predizpolnjeni podatki v obračunu prispevkov za socialno varnost pravilni in popolni, se šteje, da je obračun oddan.

2.) Kako ravnati v primeru, če je predvideni datum oddaje sobota. V primeru predložitve podatkov v e-obliki se posamezna aplikacija zaklene na koledarski dan ob 24.00. Če je denimo zadnji dan za predložitev sobota, se aplikacija zaklene v soboto ob 24.00. Če rok zamudite, lahko nekaj dni po datumu obrazce oddate ročno. V tem primeru je najbolje, da se obrnete na pristojni AJPES.

3.) 45. člen ZDavP ali 101. člen ZUP: Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika.

Read more

 Normirani s.p. in d.o.o. brez bistvenih sprememb

Maribor, 05.12.2017

Večkrat smo že poročali o nameravanih spremembah, ki zadevajo normirani s.p. in normirani d.o.o. Sedaj so potrjene, in kot boste ugotovili, niso bistvene.
Davki, Samostojni podjetnik

Ministrstvo za finance pripravlja spremembe davčne zakonodaje. (Vir slike: Pixabay)

Kot veste, so normiranci davčni zavezanci, ki svojo davčno osnovo za izračun davka od dejavnosti oziroma od dohodkov pravnih oseb ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov.

V zadnjih letih je to predvsem pri samostojnih podjetnikih izredno priljubljena oblika obdavčitve. S.p.-jev, ki svojo obdavčitev ugotavljajo na ta način, je namreč že več kot tretjina. To je posledica dejstva, da je obdavčitev normiranih s.p. izredno ugodna, hkrati pa tudi birokratsko precej bolj enostavna. Za razliko od s.p. z dejansko obdavčitvijo normirancem ni treba:

  • zbirati originalnih računov za zbiranje stroškov za zmanjševanje davčne osnove,
  • pisati potnih nalogov za povračila stroškov in zmanjševanje davčne osnove,
  • oddajati letnih poročil.

V letu 2017 so poslanci obravnavali sveženj sprememb, ki so sedaj potrjene in veljajo od 1. 1. 2018 dalje. Spremembe so se zgodile na področju povezanih oseb. Na novo je vpeljan izraz prekoračitev prihodkovnega praga. Ta ukrep naj bi preprečeval zlorabo tega instituta predvsem pri prelivanju dobička iz d.o.o. v družbenikov normirani s.p. V praksi to pomeni, da se vnašajo nova pravila glede obveznega izstopa iz sistema normirancev v primeru, da ima lastnik d.o.o. normirani s.p. in posluje s svojim podjetjem ali z njegovim podjetjem posluje njegov zakonski partner oziroma partnerica.

Kaj se ne spreminja

  • Višina normiranih odhodkov

Trenutno znaša višina normiranih odhodkov 80 % prihodkov. Zakonodajalec je preko zakonske norme ustvaril pravilo, da ima podjetnik, ko ustvari 1.000 evrov prihodkov, 800 evrov stroškov. Po formuli »prihodki – odhodki = davčna osnova« zaključimo, da znaša davčna osnova pri normirancu 20 % prihodkov.

V praksi za najbolj pogosto obliko normirancev – normirani s.p. – to pomeni, da za 1.000 evrov prihodkov podjetnik plača 4 % davka, torej 40 evrov.

  • Obdavčitev ostaja dokončna (cedularna) – normiranci ne bodo umeščeni v dohodninsko lestvico

Normiranci tudi po 1. 1. 2018 ostajajo obdavčeni po cedularni (dokončni) stopnji v višini 20 %, kar pomeni, da je njihov prihodek obdavčen z efektivno davčno stopnjo 4 %. Dodatnega davka v obliki dohodnine ali katerega drugega davka ni.

Ohranitev cedularne obdavčitve pomeni tudi dobro novico za popoldanske s.p.-jevce. Njihovi prihodki bodo obdavčeni ločeno od njihovih prihodkov iz zaposlitve. V prvotnem predlogu bi se namreč vsi prihodki (prihodki iz zaposlitve in prihodki iz opravljanja dejavnosti preko popoldanskega s.p.) sešteli in bili nato obdavčeni preko dohodninske lestvice, kot to velja za običajni s.p. z upoštevanjem dejanskih stroškov.

Kaj se bo s 1. 1. 2018 spremenilo

Obetale so se velike spremembe, zgodilo pa se ni veliko. Spremembe se nanašajo predvsem na s.p.-je z višjimi prihodki.

  • Omejitev višine prihodkov: v dveh zaporednih letih ne več kot 300.000 evrov prihodkov 

Po do 31. 12. 2017 veljavnih pravilih mora normiranec izstopiti iz sistema normiranstva in pričeti uporabljati dejanske odhodke pri ugotavljanju davčne osnove, če dve leti zapored preseže prihodkovni prag 100.000 evrov (oziroma 50.000 evrov za popoldanski s.p. ali d.o.o. brez zaposlenih).

Od 1. 1. 2018 velja, da bo moral normiranec izstopiti iz sistema v primeru, da bo v dveh zaporednih letih dosegel skupno 300.000 prihodkov.

  • Seštevanje prihodkov povezanih oseb

Prav tako se ohranja predlagana določba glede seštevanja prihodkov povezanih oseb. Davčni zavezanec, ki ima več podjetij, bo tako moral glede prihodkovnega pragu za obstoj v sistemu normiranstva upoštevati prihodke vseh podjetij. Izjema nastopi v primeru, da bo znal razložiti poslovno upravičenost takšnega poslovanja (predvsem pri izdajanju faktur iz s.p. lastnemu d.o.o.).

FURS želi s to spremembo poseči predvsem na črpanje dobičkov iz podjetij na račun zakoncev. Če žena prek s.p. opravlja ločeno dejavnost in se računi ne izstavljajo podjetju moža, seveda lahko oba ostaneta v sistemu normirancev.

Na splošno smo o normirancih pisali v članku S.p. z normiranimi stroški.

Avtor članka: Nejc Setnikar, dopolnil Borut Borštnik

Vir: Finance in Mladi podjetnik

 

 

Read more

Božičnica in druge letne nagrade davčno ugodnejše

Maribor, 05.12.2017

Božičnica in trinajsta plača

Trinajsta plača je v kolektivnih pogodbah opredeljena kot plača, ki jo prejmejo zaposleni, če so čez  leto uspešno poslovali in pripomogli k doseganju ciljev podjetja.

Božičnica se šteje med druge nagrade, ki se lahko izplačajo konec leta. Izplačana je lahko kot plača ali kot drugi prejemek iz delovnega razmerja.

Novost zakona o dohodnini, ki velja od 1. januarja letos, je izvzem dela plače za poslovno uspešnost iz davčne osnove dohodka iz delovnega razmerja. In sicer do višine 70 odstotkov zadnje znane povprečne mesečne plače v državi. Kaj to pomeni za delodajalce in kaj za delavce, smo že predstavili na primeru, če izplačana božičnica znaša 1.000,00 evrov bruto.

bozicnica-2016-2017-640x310

Da je nagrada za poslovno uspešnost lahko deležna ugodnejše davčne obravnave, velja še nekaj dodatnih pogojev. Določena mora biti ali v splošnem aktu delodajalca ali v kolektivni pogodbi, izplačana pa enkrat v koledarskem letu.

  • Pravica do izplačila nagrade (trinajsta plača, božičnica) mora biti določena v splošnem aktu delodajalca. Z njim morajo biti delavci vnaprej seznanjeni, hkrati pa morajo imeti vsi zaposleni pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost. Na Fursu pojasnjujejo, da to ne pomeni, da morajo vsi delavci dobiti absolutno enak znesek, temveč, da del plače prejmejo vsi delavci, ki izpolnjujejo pogoje.
  • Druga možnost pa je, da je božičnica oziroma pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost določena v kolektivni pogodbi. V njej so opredeljena merila za pridobitev pravice do izplačila nagrade. Pri tem pa ni nujno, da so pogoji določeni enotno za vse delavce.
  • Ugodnejša davčna obravnava se uporablja za izplačila dela plače za poslovno uspešnost, ki bodo izplačana enkrat v koledarskem letu.

Božičnica oziroma nagrada za poslovno uspešnost, ki je določena v individualni pogodbi, torej ne more biti deležna ugodnejše davčne obravnave, so pojasnili na Fursu.

Read more

Davek od premoženja za lastnike stavb, prostorov za počitek in rekreacijo ter poslovnih prostorov

Maribor, 04.12.2017

Davek od premoženja spada tako kot davek na dediščine in darila med davke občanov. Davek od premoženja plačujejo fizične osebe, ki posedujejo stavbe in prostore za počitek oz. rekreacijo. Poznamo pa dva tipa davka na premoženje.

Davek od premoženja – poslovni prostori
Napoved vloži fizična oseba, kije lastnik poslovnih prostorov. Zavezanec za davek od premoženja je lastnik oziroma uživalec. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

Zavezanec vloži napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.

Prav tako mora zavezanec v 15 dneh od dneva spremembe napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višino davčne obveznosti.

OBRAZCI
Napoved za odmero davka od premoženja – poslovni prostori

Davek od premoženja – stanovanjski prostori, prostori za počitek oziroma rekreacijo in garaže
Napoved vloži fizična oseba, ki je lastnik stavb, delov stavb, stanovanj in garaž in prostorov za počitek oziroma rekreacijo. Zavezanec za davek od premoženja je lastnik oziroma uživalec. Davek se plačuje ne glede na to, ali lastnik oziroma uživalec uporablja premoženje sam ali ga daje v najem.

Zavezanec vloži napoved v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži. Prav tako mora zavezanec v 15 dneh od dneva spremembe napovedati vse spremembe, ki vplivajo na višino davčne obveznosti.

OBRAZCI
Napoved za odmero davka od premoženja – stanovanjski prostori, prostori za počitek oziroma rekreacijo in garaže

Več pojasnil na to temo najdete na spletni strani Davčne uprave RS

PRAVNE PODLAGE

Read more

Prioritete! Nujno in pomembno!


Ko je ameriški general Eisenhower med drugo svetovno vojno ugotovil, da nikakor ne more postoriti vsega, kar mu je prihajalo na mizo, se je odločil ukrepati. Kmalu je ugotovil, da so nekatere njegove obveznosti oziroma zadeve nujne in pomembne, na primer, da je moral ukrepati glede pomembnega spopada na bojišču. Ugotovil je tudi, da ima vrsto obveznosti, ki niso nujne, so pa zelo pomembne, npr. priprave na Dan D oziroma desant na Normandijo. Hkrati je moral reševati še vrsto tekočih zadev, ki niso bile ravno pomembne, bile pa so (če ne zanj, pa za druge; hm, vam je to kaj poznano?), nujne. Sem so spadali številni pogovori, manjše bitke, telefoni, zasebne zadeve, itd. Ugotovil je, da veliko teh zadev lahko delegira ali črta. In na koncu so mu dan pestrile še številne niti nujne, niti pomembne zadeve.

Bodoči ameriški predsednik se je zato odločil v vsakomur danem času doseči mnogo več, kot prej.  Vse, kar mu je prihajalo v življenje, je razdelil v štiri kategorije, glede na omenjena kriterija nujnoisti in pomembnosti, ter tako dobil štiri kvadrante:

1)      nujne in pomembne zadeve

2)      nenujne, a pomembne zadeve

3)      nujne in nepomembne zadeve

4)      nenujne in nepomembne zadeve

Hiter tempo in preveč obveznosti od nas pogosto zahtevajo ogromno naporov in prizadevanj. A ko se malce ustavimo, in tale poletni čas je ravno pravi zato, se lahko zamislimo, če ne celo zgrozimo: “Cele dneve samo letam in delam, pa nikamor ne pridem! Kaj je narobe? Kje je moje življenje?!”

Matrika nujno – pomembno je priljubljeno orodje, ki nam pomaga ločiti pomembne stvari od manj pomembnih in na ta način sprostiti čas in doseči tisto, kar je v resnici pomembno. Vabim vas, da na list papirja napišete 10 do 20 vaših nalog, ki so lahko službene, zasebne, bolj ali manj pomembne ali nujne, kratkoročne ali dolgoročne, velike, majhne, tisto kar bi radi storili, ali pa morate narediti. Nato jih razvrstite v enega od štirih kvadrantov, po vzgledu Slike 1: Matrika nujno – pomembno.  Vzemite si čas, razmislite in utegnete odkriti nekaj prav zanimivih stvari.

 

matrika nujno pomembno

 

Vam je že uspelo razvrstiti naloge? Prav radoveden sem, kaj vam je uspelo ugotoviti in kakšna vprašanja so se vam porodila. Ljudje na delavnicah upravljanja s časom, ki jih vodim, pogosto ugotavljajo naslednje:

– “Skoraj vse se mi zdi nujno in pomembno”,

– Težko sploh ločim med pomembnimi in nepomembnimi zadevami”, ali pa

– Zame so vse zadeve bolj ali manj nujne”.

Stephen Covey, Tehnika velikih kamnov. Opisal jo je v svojih odlični knjigi Najprej najbolj pomembno, ki je prevedena tudi v slovenščino, ali pa se o tehniki lahko poučite tudi na spletu. Ta kombinacija za številne predstavlja tisto orodje, ki jim pomaga življenje in delo voditi v pravo smer.

Stephen Covey, je na primer ugotovil, da je glavna razlika med uspešnimi posamezniki in podjetji ravno v tem, kolikšen dela časa porabijo za naloge, ki so v resnici pomembne, pa niso nujne, predvsem na račun številnih nujnih, a nepomembnih zadev.

Oglejte si sliko 2:  Deleži porabljenega časa, kjer lahko vidite deleže časa, ki jih v posameznem kvadrantu preživijo tisti najbolj uspešni, v primerjavi s povprečjem.

 

4 kvadranti Covey - deleži

 

Ena najpomembnejših stvari je ravno skrb zase, da nabrusimo sekiro, in tale čas je ravno pravšnji za kaj takšnega.

Vir:Institut za produktivnost

Read more

Pooblastilo za oddajo M4

1. Ali lahko računovodski servis pripravi XML datoteko za podjetja, za katera pripravlja obrazec M-4?

Da, vendar le na podlagi pisnega pooblastila, ki ga bo vsako podjetje (dajalec podatkov) vložilo za določen računovodski servis in bo na podlagi tega pooblaščeni računovodski servis (posredovalec) registriran v aplikaciji za določenega dajalca podatkov (podjetje). Podatke s pooblastila bo v aplikacijo vnesel delavec Zavoda. Obrazec pooblastila je objavljen v tehničnih navodilih, točka 3.4.2., skupaj s pojasnili o postopku pooblaščanja. Ko je računovodski servis v aplikaciji evidentiran kot posredovalec, se njegov delavec registrira kot uporabnik aplikacije za dajalca podatkov (podjetje) in posreduje podatke normalno s svojim certifikatom. Oseba posredovalca (računovodskega servisa), ki je prva registrirana v aplikaciji, ima enaka pooblastila kot prvo-pooblaščena oseba tistega dajalca, ki podatke posreduje sam. To pomeni, da za posredovanje podatkov za istega dajalca podatkov lahko podrejeno pooblasti tudi drugo osebo, zaposleno pri posredovalcu (računovodskem servisu).
Read more

Plačati moram akontacijo dohodnine. Ma, kaj je to?

Spletni seminar 22. 3. 2017


Rok je eden izmed (mladih) podjetnikov, ki morajo plačevati prispevke in akontacijo dohodnine. Zatsavil nam je simpatično vprašanje: “Ma, kaj je to?” Poiskali smo odgovore na njegova vprašanja, ki vam jih bomo predstavili na webinarju.

Če ste tudi vi kot Rok in vam (še) ni popolnima jasno, kaj je akontacija dohodnine, zakaj jo sploh plačujemo in na podlagi česa jo izračunamo, vas vabimo, da se nam pridružite in si tudi vi razjasnite tovrstne dileme.

Tudi če se seminarja ne utegnete udeležiti, se prijavite preko spodnje prijavnice.
Vsem prijavljenim bomo po seminarju poslali brezplačni posnetek, ki si ga lahko ogledate kadar koli.

Read more

Elementi perspektivnih podjetij

Sequia Capital je eden izmed najuspešnejših skladov tveganega kapitala na svetu. Uspešno so investirali in pomagali pri gradnji na desetine podjetij. Njihovi rezultati so enostavno fascinantni. Na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj so pripravili seznam ključnih desetih elementov, ki jih mora imeti vsako podjetje, da lahko uspe na trgu.

Jasnost namena obstoja – Prvi in glavni pogoj za uspeh je, da ima podjetje jasno definiran svoj obstoj. To pomeni, da ima trdne temelje in gene podjetja: Navdušujočo vizijo, pomembno poslanstvo ter konkretno rešitev problema. Jasnost namena obstoja podjetja mora biti tako izpiljena, da lahko zapišemo povzetek posla podjetja na zadnji strani vizitke.

Velik trg – Če želi podjetje hitro rasti, potrebuje velik trg in veliko maržo. Če ima podjetje majhen trg, slej kot prej postane samo sebi v napoto. Sploh na majhnih trgih, kot je Slovenija, je takoj jasno, da mora biti podjetje mednarodno usmerjeno. Velik trg je trg, ki vrednostno dosega $1B.

Drago in seksi – Drugi element hitre rasti je velika marža.

Read more

Delodajalci lahko spoznajo kandidate za konkretno delo še pred zaposlitvijo

  • 21.02.2017
  • delodajalci lahko spoznajo kandidate za konkretno delo še pred zaposlitvijo

    Še vedno so na voljo sredstva na treh javnih povabilih, ki omogočajo delodajalcem, da spoznajo, preizkusijo in usposobijo brezposelne na delovnem mestu, preden se odločijo glede njihove zaposlitve.

    Usposabljanje na delovnem mestu

    Javno povabilo delodajalcem je odprto do porabe sredstev, najkasneje do 31. 5. 2017 do 13. ure, ko se izteče končni rok za oddajo ponudb.

    Usposabljanje na delovnem mestu omogoča delodajalcem, da spoznajo brezposelne in jih usposobijo za konkretno delo v svojem delovnem okolju, še preden se odločijo za sklenitev delovnega razmerja. Pri tem si lahko povrnejo upravičene stroške izvedenega usposabljanja. 

    Vključijo se lahko brezposelni kandidati in kandidatke, ki so dopolnili najmanj 30 let in ustrezajo še vsem drugim pogojem ciljnih skupin za vključitev. Usposabljanje poteka brez delovnega razmerja, pod strokovnim vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec. Traja lahko dva ali tri mesece.

    Delodajalcem povrnemo strošek izvedenega usposabljanja: 370 EUR za dvomesečno usposabljanje in 493 EUR za trimesečno usposabljanje udeleženca. Brezposelnim, ki se usposabljajo na delovnem mestu, izplačamo dodatek za prevoz in aktivnost. Po zaključenem usposabljanju se jih zaposli okrog 70 %.

    Delodajalci lahko sodelujejo na javnem povabilu, če izpolnjujejo vse zahtevane pogoje.

    Pokličite nas na tel:02 234 23 21 , lahko vam pomagamo pri pripravi ponudbe za usposabljanje ali nam pišite na mail:simona@interfin.si   še danes, ne zamudite zanimive priložnosti. 

Vir: Zavod za zaposlovanje Maribor

Read more

Potni nalogi in najpogostejše napake

Potni nalogi lahko udarijo nazaj – dvakrat

Potni-nalog vzorec excel

Dvakrat lahko udarijo nazaj zato, ker se v primeru inšpekcijskega pregleda, družbi ne plača samo dodaten davek iz dobička, ampak se izplačila potnih stroškov zaposlenim prekvalificirajo v drug prejemek iz delovnega razmerja.

To pomeni, da se na eni strani dodatno obdavči družbo (davek iz dobička, prispevki na plačo, davek na izplačane plače), na drugi strani pa se uvede obnovo postopka odmere dohodnine pri zaposlenih, katero morajo seveda doplačati oni. Poti iz tega primeža ni, razen davčno načrtovanje.

Read more

Javni razpis: Ugodna razvojna posojila začetnim podjetniškim projektom na problemskih območjih v RS

Predmet razpisa je dodeljevanje ugodnih razvojnih posojil Sklada začetnim podjetniškim projektom na problemskih območjih z visoko stopnjo brezposelnostjo v RS.

Namen razpisa je spodbujanje obsega začetnih podjetniških investicij na problemskih območjih, ki ustvarjajo pozitivne učinke na področju konkurenčnosti ter delovnih mest.

Cilj razpisa je spodbujanje podjetniške aktivnosti, konkurenčnosti, tržne naravnanosti in tehnološkega razvoja podjetij na problemskih območjih RS z visoko brezposelnostjo.

ROK PRIJAVE:

  • 06.03.2017
  • 03.04.2017
  • 01.05.2017
  • 01.06.2017
  • 01.07.2017
  • 01.09.2017.
  • FINANČNI POGOJI:Najnižji znesek kredita znaša 25.000 EUR, najvišji znesek kredita znaša 1.000.000,00 EUR.Kredit lahko krije do največ 75 % vrednosti upravičenih stroškov projekta.Pogodbena fiksna letna obrestna mera je 0,01 % letno.

    Skupna doba vračanja kredita je največ 11 let oz. največ do 30.6.2028, ki vključuje največ 2 letni maratorij.

CILJNA SKUPINA:

Vlagatelji in upravičenci do posojil so lahko mikro, mala, srednja in velika podjetja, ki so registrirana kot:

– gospodarske družbe in samostojni podjetniki, registrirani z dejavnostjo po Zakonu o gospodarskih družbah,

– zadruge, registrirane po Zakonu o zadrugah.

Vlagatelj mora z dnem oddaje vloge na javni razpis na upravičenem problemskem območju opravljati gospodarsko dejavnost na trgu in tam imeti sedež podjetja ali obrata (poslovne enote ali podružnice)

VIR:Podjetniški sklad

Read more